Naravni biseri Slovenije: Triglav



Triglav je prvovrstni naravni spomenik visokogorskega krasa. 2864 m visok sijoči lepotec predstavlja najvišji vrh Julijskih Alp ter pomemben simbolni element Slovenije.

Triglav - foto: Barbara Debeljak
Triglav – foto: Barbara Debeljak

Kot mogočno središče sredi zavarovanega prostora, Triglavskega narodnega parka, stoji ta čudovit naravni biser Slovenije. Pod njim se širijo doline na vse strani, med katerimi se pretakajo divje vode in se razprostirajo čudoviti gozdovi in melišča. Triglav nudi razgled prek skoraj celotne Slovenije.

Triglav - foto: Barbara Debeljak
Triglav – foto: Barbara Debeljak

Ko se vzpenjamo po poteh, ki vodijo proti vrhu, se svet okoli nas stalno spreminja. Najprej nas obdajajo bukovi gozdovi, ki jih hitro zamenjajo smrekovi, dokler se pred nami ne odprejo pašniki in visokogorske trate. Tik pod najvišjimi vrhovi pa ostanejo le še skalne razpoke in melišča. Najbolj običajni poti do vrha Triglava sta speljani od planinskega doma na Kredarici in od koče na Planiki.

Senca planinskega doma Planika pod Triglavom - foto: Barbara Debeljak
Senca planinskega doma Planika pod Triglavom – foto: Barbara Debeljak

Vse poti so mestoma zelo zahtevne, z izpostavljenimi pobočji, vendar so dobro zavarovane s klini in jeklenicami. V okolici Triglava nudijo prenočišča in prehrano številne koče: Dom Planika pod Triglavom, Aljažev dom v Vratih, Triglavski dom na Kredarici, Tržaška koča na Doliču, Dom Valentina Staniča, Vodnikov dom na Velem polju, in druge. Za zgodovino alpinizma je predvsem pomembna severna stena Triglava, ki je eno najbolj priljubljenih in obiskanih alpinističnih območij v Julijskih Alpah. Visoka je prek tisoč metrov in široka prek treh kilometrov. Na severni strani leži tudi ostanek Triglavskega ledenika, ki je zaradi modrikasto-zelene barve poimenovan Zeleni sneg.

Triglav - foto: Barbara Debeljak
Triglav – foto: Barbara Debeljak

Prvi, ki so se vzpeli na Triglav so bili štirje domačini iz Bohinja. Pri Bohinjskem jezeru, v Ribčevem Lazu, je njim v spomin postavljen spomenik, kjer štirje možje kažejo proti vrhu Triglava. Zelo pomembno je bilo tudi delovanje dovškega župnika Jakoba Aljaža. Od dovške občine je za 5 goldinarjev odkupil vrh Triglava in na njem leta 1985 postavil stolp. Odkupljen vrh pa je podaril Slovenskemu planinskemu društvu. Danes je stolp zaščiten kulturni spomenik. V primeru nevihte lahko v njem vedri do 5 ljudi.

Triglav; Aljažev stolp; na fotografiji: Barbara Debeljak, Rok Debeljak, Janez Bogataj
Triglav; Aljažev stolp; na fotografiji: Barbara Debeljak, Rok Debeljak, Janez Bogataj

Planota je sestavljena iz treh vrhov: najvišji vrh (2864 mnm), Mali Triglav (2725 mnm) in Rjavec (2568 mnm). Zgradba daje vtis zaključene celote, vendar je stičišče treh grebenov, ki se s severne, vzhodne in južne strani zaganjajo proti vrhu. Troglava oblika se najlepše vidi iz Vodnikovega doma. Izžareva čudno, pomirjajočo in navdušujočo moč. V staroslovanskem poganskem božanstvu je Triglav predstavljal troglavo božanstvo zemlje, zraka in podzemlja; vez med nebom in zemljo. Alpski svet je bil vedno razdeljen na zgornje, nedotakljivo in spodnje, posvetno. Spodaj so se rojeval civilizacije, ki so obdelovale zemljo. Visoke gore pa so predstavljale mitološki, nedotakljiv in posvečen svet.

Pogled iz Vodnikovega doma na Planiko - foto: Barbara Debeljak
Pogled iz Vodnikovega doma na Planiko – foto: Barbara Debeljak

Poleg Triglava predstavlja simbol naših gora tudi najlepša slovenska narodna pripovedka o divjem kozlu Zlatorogu. Skupaj z belimi ženami, ki so pomagale siromakom v stiskah, je živel visoko v gorah in skrbel za čudežni vrt, v katerem je bil skrit bogati zaklad. Človek, ki se je hotel dokopati do Zlatorogovega bogastva, ga je zalezel in ranil. Iz krvi smrtno ranjene živali so v hipu zrasle rdeče Triglavske rože. Ko je Zlatorog cvetlico pojedel, se mu je povrnila življenjsko moč. Človeka je vrgel v prepad, za vedno izginil, njegov zaklad pa ostaja še vedno nekje skrit pod Triglavom. V pripovedki je poudarjena povezanost med človekom in naravo. Neokrnjene narave je vedno manj, potreba po njej pa vse večja. Vedno več nas je, ki verjamemo, da ljudje nismo gospodarji sveta, temveč le njegovi gostje. Narava je človeku prijazna, če je človekov odnos do nje spoštljiv.

Triglav - foto: Barbara Debeljak
Triglav – foto: Barbara Debeljak

V novejši zgodovini je Triglav postal simbol svobode, svetišče samote in tišine. Tura na ta prečudovit naravni biser Slovenije zagotavlja nepozabno gorsko avanturo. Vzpon zagotovo ostane še dolgo v spominu.

2 komentarja

  1. lepo, lepo,
    a vseeno me zmoti pregovorna epičnost 3-glava. res ima simbolično vrednost, je najvišji, a tu se zame kaj hitro konča. SLO premore ca. 352 2000-tisočakov in veliko njih oz. poti na nje je lepših kot navedene. še nekaj – vrhovi z okolico vred so lepše vidni z nekoliko nižjega gledišča, ki odpravlja difuznost nižavja, na nekaterih fotkah lepo vidno. sam imam v zadnji 9 letih prebitih ca. 500 dni v gorah, 300 osvojenih 2000-akov, tudi nižjih, lepših, zanimivejših, bolj mirnih. bralec, razmišljaj v to smer, lpb

  2. Brane, super. Tudi jaz si želim prebiti še čim več dni v naši gorah. Jih loviti v objektiv in o njih kaj lepega napisati. Poleg običajnega opisa gore pa vedno rada dodam tudi kaj drugačnega. Več kot dve tretjini Slovenije tvori razgiban svet in po zunanji podobi se vsaka gorska skupina razlikuje od druge ter nam ponuja nešteto izletniških in gorniških možnosti. Lp in varen korak.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*