Varčevanje

Varčevanje je zagotovo stvar, v katero se splača vlagati na dolgi rok, saj pomembno vpliva na našo boljšo, lepšo in bolj varno prihodnost. Smiselno je, da o varčevanju začnemo razmišljati pravi čas – če je možno, lahko kot starši varčujemo že za svoje otroke, če ne, pa je dobro, da začnemo varčevati že v zgodnjih dvajsetih letih svojega življenja.

Prej ko začnemo, boljše je in več sredstev si lahko zagotovimo. Da bi začeli varčevati, potrebujemo le nekaj discipline, znanja (kam je najbolje vlagati svoj denar) in majhne korake, usmerjene k cilju.

A, preden se sploh odločimo, kje varčevati – je to pri banki, ali je morda sredstva pametneje usmeriti v rentno ali kakšno drugo obliko varčevanja, je najpomembneje, da vemo, zakaj se sploh odločamo za to, da varčujemo. Si želimo več potovati, privoščiti nov avto, hišo ali stanovanje, zagotoviti štipendijo našim vnukom, varčevati za brezskrbno starost ali pa morda čisto tako, za vsak slučaj? Ali bomo sredstva potrebovali takoj ali pa čez nekaj časa in gre potem za dolgoročno obliko varčevanja?

Varčevanje za otroka

Če npr. govorimo o varčevanju za naše otroke, gre tukaj najbrž za dolgoročno obliko varčevanja. Pomembno je, da se vprašamo, za kaj točno potrebujemo ta sredstva in kdaj (je to v starosti 18 ali 25+ let) in koliko sredstev si želimo do takrat nabrati (je to 10.000, 20.000 evrov ali več). Ne ukvarjamo se torej takoj s tem, kateri produkt je najbolj primeren, temveč z našimi cilji, povezanimi z varčevanjem. Šele nato se lotimo izbire pravega finančnega produkta za naše dolgoročno varčevanje.

Če želimo npr. za otroka do njegovega 18. leta privarčevati 20.000 evrov in jih nameniti za otrokov študij, nakup avtomobila ali pa mu jih podariti kot pomoč ob nakupu nepremičnine, potem imamo naslednji dve možnosti varčevanja:

• takoj ob otrokovem rojstvu se lahko odločimo za namensko obliko varčevanja. Glede na to, koliko želimo privarčevati, toliko mesečnih sredstev namenimo v varčevanje (npr. ali je to 30 ali 50 evrov ali več),
• lahko pa se odločimo za posojilo, npr. ko otrok napolni 18 let, v višini 20. 000 evrov, ki ga nato odplačujemo naslednjih 18 let, z mesečnim obrokom nekje v višini 139 evrov.

Leta varčevanja torej močno vplivajo na varčevalno dobo in ravno zato je dobro, da že prej pripravimo ustrezen finančni načrt. Potrebno je spremljati finančni trg in se prilagajati, da bi lahko od varčevanja odnesli čim več, ne da bi imeli finančno izgubo. A dokler smo mladi, si lahko privoščimo bolj donosne oblike varčevanja, saj si lahko privoščimo nekoliko več tveganja. Poglejmo si torej, katere so prednosti naložbenega varčevanja.

Naložbeno varčevanje ali pri banki

Naložbeno varčevanje je zagotovo najboljša izbira, če želite varčevati na dolgi rok, saj ima višje donose, kot če varčujemo na banki. Poleg tega lahko do vaših prihrankov pri naložbenem varčevanju odstopite tudi predčasno, če bi jih potrebovali že prej, kot ste sprva mislili, in sicer že po šestih mesecih od začetka varčevanja oz. šestih vplačanih premijah. Tako vam ni potrebno skrbeti, ali vam bodo vaši prihranki na voljo, če se znajdete v nepredvidljivi finančni situaciji. Dobra stran naložbenega varčevanja so tudi obrestne mere varčevalnih depozitov, ki so izjemno nizke in takšne naj bi po napovedih finančnih analitikov ostale še kar nekaj časa.

Se nam bolj splača kredit ali varčevanje?

Danes so krediti resnično zelo poceni. Osebam, ki imajo prave temelje in premoženje ter ustrezno razpršene ostale investicije, se zagotovo splača zadolžiti, saj je situacija na trgu trenutno ugodna. Omeniti je potrebno, da je nevarnost varčevanja ta, da lahko naš denar hitro izgubimo (npr. v primeru, ko je inflacija višja od obresti).

Zato se je na situacije potrebno ustrezno pripraviti. Pri izbiri prave ponudbe na trgu je potrebno paziti na to, kakšni so realni donosi, ki nam jih različni ponudniki finančnih produktov ponujajo. Za varčevanje se torej odločimo takrat, ko se seznanimo z vsemi možnostmi, pridobimo informacije, ki so na voljo na trgu, se dobro podučimo in prilagodimo glede na lastne potrebe. Poleg tega je smiselno, da ne gradimo gradov v oblakih in pričakujemo, da bomo zaslužili več kot ostala populacija (npr. če nam nekdo obljublja 10 % letno, se moramo zavedati, da to pravzaprav ne obstaja).

Za konec naj torej morda le še preletimo, kateri finančni produkti so na voljo in v kaj se splača vlagati

• Skladi življenjskega cikla: gre za prilagodljivo obliko varčevanja za dodatno pokojnino, s katerim lahko do upokojitve privarčujete več. Prilagojeno je glede na vašo starost. Če ste mlajši varčevalec, lahko izberete bolj dinamično naložbeno politiko in na dolgi rok dosežete večji znesek. Nekoliko starejšim se priporoča uravnoteženi sklad, najstarejšim pa zajamčeni sklad.

Seveda se moramo zavedati, da je v življenju potrebno tudi tvegati. Z nekoliko več tveganja namreč lahko dosežemo več in to velja tudi za varčevanje. Manj tveganja pomeni garantiran, a manjši donos, več tveganja pa lahko, dolgoročno gledano, oplemeniti vaše prihranke, zaradi katerih boste imeli višjo dodatno pokojnino.

• Dodatno pokojninsko zavarovanje: z njim bomo poskrbeli za finančno varnost, ko se upokojimo. Sklenemo ga lahko že v času, ko smo delovno aktivni, da bi brezskrbno uživali na stara leta.
• Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje: se priporoča vsem delovno aktivnim ljudem, saj so pokojnine z naslova obveznega zavarovanja žal vse nižje. Odgovoren delodajalec zato lahko izbere dodatno pokojninsko varčevanje za svoje zaposlene in njihovo varnejšo finančno prihodnost.
• Pokojninske rente: s tem ko varčujemo, lahko v aktivni dobi poskrbimo za dodatno pokojninsko rento in se ob upokojitvi odločimo za klasično dosmrtno rento ali pospešeno dosmrtno rento.
• Zadnje je že omenjeno varčevanje v naložbenih skladih, s pomočjo katerega lahko varčujemo za karkoli si želimo – nov avto, štipendijo za otroke ali vnuke, potovanje, stanovanje, udobnejši vsakdan. Prednost so torej višji donosi na banki in predčasen dostop do sredstev.