Urejena in prebujena narava, ki obdaja Volčji Potok je odlična ideja za družinski izlet. Tu lahko preživimo lep dan na prostem in se tako v vse bolj redkih skupnih trenutkih umaknemo hitremu vsakdanu.
Volčji Potok, ki ga odlikuje najlepša parkovna arhitektura na slovenskem, leži na Bistriški ravnini. Na severnem robu ga zapirajo Kamniško-Savinjske Alpe, na vzhodu pa Posavsko hribovje s Tuhinjsko dolino, po kateri je že v rimskem času potekala pomembna trgovska pot med Podonavjem in Jadranom.
Volčji Potok se nahaja le slabih pet kilometrov južno od Kamnika. Že od daleč opazimo na skalnem griču sredi mesta razvaline Malega gradu in še više nad Kamnikom razvaline drugega, Starega gradu. Po legendi naj bi bila oba gradova nekoč povezana na hribu, a ju je strašno neurje razcepilo in ločilo na dva dela. Jugozahodno od mesnega jedra je tretja kamniška graščina Zaprice, v kateri je kamniški muzej z zbirko zgodovine mesta. Če se podamo v Volči Potok v družbi naših najmlajših, lahko izlet podaljšamo tudi z obiskom teh treh gradov. Otroška ustvarjalnost se zagotovo najbolj sprosti v naravi in z naravo. Srednjeveških bajk in zgodb nikjer ni mogoče lepše pripovedovati, kakor med razvalinami starih gradov. Razvaline so dovolj ohranjene, da otroci ne potrebujejo veliko domišljije za napad na grad.
Na drugi strani pa ima naravni prostor, ki ga nudi Volčji Potok, vse pogoje za zanimive in napete domišljijske trenutke. Tu se vedno dogaja kaj novega. Trenutno je najbolj aktualna razstava dinozavrov, ki se je začela 21. marca in bo na ogled do 10. junija 2014. V parku je postavljenih kar 65 dinozavrov, med katerimi se jih nekaj celo premika in rjovi.
Volčji Potok je poseben kraj za ljubitelje redkih rastlin. Botanični vrt krasi več kot 3500 rastlinskih vrst. Razteza se na preko 80 hektarjev površine. Potok se pretaka skozi več umetnih, do dva metra globokih jezerc, v katerih uspevajo mnoge močvirske, obvodne in vodne rastline.
Arboretum Volčji Potok je izjemen, načrtno urejen park z nasadom številnih lesnatih rastlin, ki služijo v raziskovalno – prosvetne namene. V Evropi zlepa ni tako bogate zbirke sortnih bukev, brez, hrastov, lip, javorjev, japonskih češenj, mongolij, borov, čug, jelk, cipres, smrek, tis, tuj, svib in rododendronov.
Volčji Potok omenja že Valvazor v svojem opusu gradov Die Ehre des Herzugtums Krain, leta 1689. Navaja, da naj bi ime Volčji Potok izviralo iz nadlege volkov, ki so se pogosto klatili po tamkajšnjih gozdovih. V zgodovino se je najprej vpisal kot fevdalno posestvo. Na vrhu njegove vzpetine je že v trinajstem stoletju stal dvor. Stoletja so si ga nato lastili kranjski vicedomi Bonomi. Poznejši lastniki, (gre za markize Gozzanije), so leta 1882 posestvo prodali Souvanu, ljubljanskemu trgovcu. Leta 1944 je bil dvorec do tal požgan. Od leta 1952 v parku deluje Arboretum – botanični park, njegovo upravo pa je prevzela Agronomska in gozdarska fakulteta Univerze v Ljubljani.
V arboretumu so vedno znova mednarodne razstave cvetja in vrtni sejmi. Številni obiskovalci si ogledujejo predstave visoke vrtnarske umetnosti. Spomladi ga krasi dva milijona tulipanov, poleti na tisoče dalij in lilij, jeseni pa je odet v čudovite barve mnogoterih vrst gerber.
Leta 1999 je bil arboretum Volčji Potok z odlokom v Uradnem listu Republike Slovenije razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, kar ga uvršča med najpomembnejšo vrtno arhitekturno dediščino v Sloveniji.
Širša okolica Volčjega Potoka je vpredena v zagnano podeželjsko urbanizacijo. Predstavlja pa tudi odlično izhodišče za številne pohode po Kamniških Alpah. Brez večjega napora se je mogoče vzpeti na Veliko planino. Tisti, ki niso navdušeni za hojo, pa se lahko na čudovito planoto pripeljejo tudi z gondolo.
Danes vse prepogosto pozabljamo, da živimo na enem najlepših kotičkov na našem planetu, ki je poln naravnih biserov. Volčji Potok je zagotovo eden izmed njih. Še več naravnih biserov Slovenije pa si lahko ogledate na povezavi: NARAVNI BISERI SLOVENIJE
