Volitve za župana občine Ruše



Zgodovina

Demokracija je prebojna organizacijska kultura, ki jo je težko vpeljati v vsakdanjo prakso sodobne politične ekonomije, ker izgublja na pomenu. Vrednost preboja cenovno ni zanimiva, ker ljudstvo plača neposredni davek na naivnost.

Kandidat za župana občine Ruše 1994 – 2014

Milan RobičDemokracija kot model družbeno prebojnega dogovora je dosegla realno politično dno, ko smo v Sloveniji leta 1994 udejanjali prve neposredne demokratične volitve, na katerih sem družbeno odgovorno sodeloval sam, s podporo podpisov občanov kot neodvisni kandidat. Zbrati sem moral podpise dveh odstotkov občanov, ki so morali biti overjeni na pristojni lokalni upravni enoti. Ena izmed obveznih sestavin, poleg izjave kandidata in organizatorja kampanje.

V prvem krogu sem ugnal vse politične tekmec in vodil. Zmagal pa nisem, ker so me politične stranke zamrznile oziroma izrinile s trga. Ujel sem se v spretno nastavljeno (organizirano) past starih političnih mačkov, ki oblasti niso hoteli ideološko prepustiti revolucionarnim inovacijam in naprednim družbenim idejam. Revolucija rodi protirevolucijo. Zavedal sem se, da ni etični cilj postati župan za vsako ceno in tok dogajanja prepustil zgodovini.

Čas naredi svoje

Resnico preprosto odkrijemo skozi dosežke zgodovine. Kdor dela etično (krepostno) bo ob svojem času na pravem mestu, ker bo zmagal v velikem slogu. Kdor se ne premika skladno z etiko kreposti izgubi boj za oblast ko najmanj pričakuje.

Čas je tudi v našem okolju neizprosen. Leta 1994 je delalo v ruškem industrijskem bazenu preko 3000 delavcev. Pa so kar po vrsti privatizirali podjetje za podjetjem. Kovaška industrija Ruš je šla v zasebno lastnino, Tovarno dušika Ruše so delno odkupili tuji lastniki, drugo so pokradli, ker niso razumeli potreb in pogojev časa. Bistvo tranzicije ni privatizacija, ampak optimizacija. Bistvo optimizacije pa so razmerja. Družbeni konsenz med delavci in vodstvom je takrat povsod temeljil na razmerju 1:5 v korist plače vodstva. Vodstvo je skrbelo za navdušujočo delovno klimo in gradilo prebojno organizacijsko kulturo, ker niso izčrpavali organizacij združenega dela, saj je bil politični nadzor učinkovit. Sloga med zaposlenimi in vodstvom je bila vrhunski pojem organizacijske kulture. Danes solidarnost (družbena odgovornost) nima nobene prave teže v smislu korporativnega upravljanja prebojnih organizacijskih kultur, ki jih družbe sedanjosti ne dosegajo. Temelji prebojne organizacijske kulture izhajajo iz naložb v neopredmetena sredstva, iz investicij v raziskave in inovacije. Zadnji člen inovacijske verige pa se nanaša na cenovni preboj, na eksperiment »VSTOP NA TRG«.

Klima (morala) med občani je na dnu, ker ni dela. Kjer ni dela ni jela. Tako pa se hitro razvrednoti človeški napor. Velik dosežek so upokojenci, ki pomagajo mladim, da se podajo na pot negotovosti, na trge nepopolne konkurence. Časi so se dejansko spremenili. Starejši občani so vse življenje sanjali in gradili hišo. Danes jo vsak mlad podjetnik kupi v roku 3-5 let. Tako tudi ni potrebe po varčevanju. Dolgove se hitreje odplača, če vzpostavimo vzdržno gospodarsko rast. Ta je nekoč temeljila samo na domačih naložbah v industrijo. Danes pa so na razpolago tudi storitve kot so turizem, kmetijstvo, energetika, okolje in obnovljivi viri, gozdarstvo.  Ekonomska politika se ni optimizirala v odnosu razmerja zlatega reza, temveč se je po strukturi možnosti spremenila.

Sklep: vaški posebnež

Malo moramo biti nori, da 20 let sledimo svojim sanjam. Vendar je to šola etike kreposti (vrlin), saj s tem krepimo vodstvene kompetence (vloge, naloge in spretnosti). Postajamo svobodni, samostojno in strokovno kompetentni sogovorniki na trgu lokalne politične ekonomije.

Kdor razmišlja ter živi drugače postane vaški posebnež, ker se ne strinja s povprečnimi dosežki. Ta išče vrhunske izzive. Postati župan ni le čast. Je izredna razvojna priložnost, tudi za tuje investicije. Tako vabim tuje investitorje, da se odzovejo na povabilo k poslovnemu sodelovanju, ki ga oznanja raziskovalno gibanje www.predsednik-drzave.si Povabil sem že ruske investitorje, da investirajo v propadlo metalurško industrijo v Rušah, ki jo je simboliziral kemični koncern TDR (Tovarna dušika Ruše), ki je zagnal svojo prvo proizvodnjo pred skoraj sto leti, ko so ruski ujetniki s švicarskim kapitalom preko nemških imperialistov zgradili prvo dravsko elektrarno HE Fala.  Ker sem se rodil na Fali 14, sem ponosen sin navdušujočih krajev Pohorja in Kobanskega, ki jih združuje reka Drava.

Čas je za drugačne sanje. Čas je za imaginacijo (sposobnost sanjarjenja, domišljanja). Čas je za napredek ali odskok z mrtve točke družbenega konsenza.

Trdim, da perspektivo imam. Volitve za župana občine Ruše 2014 bom pričakal pripravljen, v vrhunski ustvarjalni formi. Prepričan sem, da znam deliti lastno realizacijo z zainteresiranimi deležniki.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*