3 leta noči

To so tista leta, ko nisem videla dlje od svojega nosu. Pa še to je bilo predaleč. Nisem videla čisto nič. Ne pri sebi, ne pri drugih. Cel svet je bil slab, vsi so bili proti meni. Življenje je pekel, ki se ne bo nikoli končal. Zakaj sploh živim? Ali se sploh splača živeti? Saj je vse čisto brez veze.

Kako še vedno čutim te besede. Počasi jih spuščam iz svojega besednega zaklada. Vendar vidim, da nisem bila edina. Da nimam in nisem imela edina takih problemov. Veliko je še takih ljudi, ki ne vidijo rešitev.  Čeprav bi hotela, ne morem nikomur pomagati, kot tudi meni ni pomagal nihče. Vse sem morala narediti sama. Da, imela sem ljudi ob sebi, ki so mi bili mentorji, mi svetovali, mi dajali pogum, voljo, pogoje, da sem šla naprej in sem se spremenila in s tem tudi odnos do okolice.

prerojena ženska zahod

Veliko je še stvari, ki jih vidim na takšen način kot prej, čeprav bi se ta pogled v tem času lahko že spremenil, vendar vem, da moram te stvari še predelati. Toda ni drugega človeka na tem planetu, kot sem jaz sama, da se primem v roke in naredim spremembo na sebi. Nisem popolna, ter tudi jaz kdaj pa kdaj ne morem, ne zmorem, nočem, se mi ne da. Vendar brez nič ni nič. Spremembe se dogajajo pred vašimi očmi.

Pred dnevi sem po radiju poslušala pesem znanega glasbenega izvajalca Avicii-ja, ki se imenuje Wake me up oziroma Zbudi me.  Refren gre takole:

In tako razmišljam. Zbudite me ko bo vsega konec, ko bom pametnejša in starejša. Pred še nekaj meseci bi rekla: jaa, čisto se strinjam s tem. Zbudite me ko bo konec tega sranja, sedaj pa me pustite spati. Sedaj pa. Ups, tukaj pa nekaj ne gre. Če vidiš problem, ne vem zakaj bi se mu moral umakniti, zakaj moraš spati in tam postajati starejši. Ker še spiš, ter ne delaš na sebi, potem po mojem ne moreš postajati pametnejši, modrejši. Šele delo na sebi, trdo delo, spreminjanje, dojemanje sveta na tak ali drugačen način ti prinese tisto pravo modrost. V spanju ne postajamo modrejši, samo spimo in se staramo. Prebudimo se.

Roboti so ljudje brez čustev slišim od časa do časa. Ne, ne strinjam se s tem. Roboti so tisti ljudje, ki ponavljajo za drugimi, ne da bi razmišljali. Namesto roboti včasih uporabim besedo ovce, ki sledijo vodji črede. Tako je z voditelji držav pa tudi s popularnimi storitvami in proizvodi. Ko nekdo reče, da je nekaj dobro, mu takoj pritrdijo še drugi, brez da bi preverili v resničnost delovanja ali imeli resnično potrebo po določeni stvari.

No, zato je čas, da se ustavimo in globoko zadihamo. Sama sem od začetka padanja pa vse do najnižje točke padala cela 3 leta. To so bila 3 leta noči, ko nisem videla izhoda iz vseh mojih težav in problemov. Vmes sem delala na sebi, vendar zaradi dela samega, ne da bi kaj dosegla konkretnega, čeprav sem želela sprememb. Vendar želja ni bila dovolj goreča. Sedaj pa nekako sem se spravila skoraj k sebi in se počutim odlično.

Nekje pa je potrebno začeti. Zato so srečanja, na katerih bi podala svoje izkušnje zadnjih let, dober začetek. Poleg tega pa, če vas je zgornje besedilo inspiriralo in bi tudi sami radi začeli drugače gledati nase in na svet okoli sebe, vas vabim, da me kontaktirate. Skupaj bomo pripravili predavanja v vam najbližjih posameznih krajih. Ker pa se približuje poletje, so dnevi vedno bolj vroči in dolgi, ter prostori po navadi dragi za najemanje pa predlagam, da bi se dobili kar v naravi, ker bi jo opazovali in se mogoče še kaj novega in zanimivega od nje naučili.

Kontaktirate pa me lahko na Facebooku: Klavdija Hiti, ali preko e-maila: klavdija.hiti@gmail.com.

En komentar

  1. Helena Hrvatin

    Super, ja v naravi, jaz vedno razmišljam, kako bi bilo lepše, če bi se ljudje zbirali na mesto v cerkvi, v naravi, stran od materiala.

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*