Spoznajmo Brkine
Brkini, pokrajina, ki ima neštete obraze, ki je v vseh svojih odtenkih malo odmaknjena od ostalega sveta, od sveta, v katerem se nam vedno kam mudi, od sveta, v katerem vedno nekaj iščemo, še sami ne vemo kaj.
To je pokrajina, ki je spokojna pozimi, v hudi zimi tudi odrezana od civilizacije, ki je prijetno razigrana spomladi, lahkotna poleti in zasanjana v jeseni. Ko se voziš med eno in drugo vasjo, se ti včasih zazdi, da tu čas teče drugače, in da nekatere stvari, ki se nam zdijo tako zelooo…, zelo pomembne, le niso tako pomembne. In ko na vrhu slemena opazuješ pokrajino pod seboj, hribe nad teboj, se vate naselita mir in mehkoba. In v ta svet ste povabljeni vsi, povabljeni med ljudi, ki že stoletja živijo tukaj. To so ljudje, ki so se zlili s pokrajino, ki so samonikli in poznani po pripadnosti kraju, ki so trdoživi, veseli in iskrivi, modri, včasih skriti za trdoto, ki pa je le navidezna. To so Brkini kot jih poznamo mi, ki tu živimo.
Brkini geografsko obsegajo območje, ki je hribovito in leži na območju Divače, Kozine, Ilirske Bistrice in Pivke. Dolgo časa so bili zapostavljeni in zaostali v razvoju, zato so mladi zapuščali domove in odhajali v mesta, ter v tujino, predvsem v Avstralijo in Ameriko. Vendar pa občutek pripadnosti ni zamrl, in kmalu po drugi svetovni vojni, so Brkini postopoma začeli oživljati staro tradicijo gojenja sadja in so tako ponovno zaživeli. Temu okolišu se pridružuje tudi dolina reke Reke, Vremska dolina, divaško- kozinski kras ter območje Čičarije. Ta pokrajina, ki je pravi biser, leži na nadmorski višini od 400 – 750 m. Pokrajina izžareva svojo lepoto predvsem preko narave, ki je neokrnjena, čudovitih razgledov, ki jih ponuja cesta, ki se vije med tipičnimi vasicami, starimi cerkvami in tudi srednjeveškimi utrdbami. Tukaj domuje tudi tradicionalna žganjekuha, iz katere nastane brkinski slivovec. Brkini so znani tudi po integrirani pridelavi različnih vrst sadja, predvsem jabolk in sliv, oz. češpelj. Sadje predelujejo v odličen jabolčni sok, kis, sušijo, kuhajo marmelado in še kaj. In ravno brkinskemu sadju gre zasluga za ustvarjeno prepoznavnost. Pa tudi ostale pridelke znajo dobro spraviti v promet, pa naj si bo to zelje ali krompir, mleko, gobe, drva ali oglje. Tudi reka Reka ali« velika voda«, kot ji radi rečejo domačini, je pripomogla k preoblikovanju pokrajine. Ob tej vodi, se prepleta bogata dediščina, tako kulturna kot naravna. Tla v Brkinih so globlja, gozd je bogatejši. Brkinci se radi družimo s svojimi sorodniki in domačini in to na takoimenovanih opasilih, oziroma shodih. Tako so opasila prava priložnost za oživljanje starih navad in običajev. Na teh opasilih se seveda ponuja tudi priložnost za promocijo svojih izdelkov, pridelkov in jedi. Brkini so poznani tudi po odlični kulinariki, tako, da tudi najbolj zahtevni gurmani niso razočarani. Znana domača jed je »krompir na zevenici«, ki ga nato prelijemo z ocvirki( Brkinske dobrote en buot in denes, dr. Stanislav Renčelj)
Kako do Brkinov?
Ko prihajate iz vašega kraja na Notranjskem, lahko že v Divači zavijete v Vremsko dolino in sicer je prva vas Dolnje Ležeče. Od tam se peljete vse do Dolnje Bitnje in tam zavijete za Prem. Opremite se lahko s kolesom, kajti spoznavanje Brkinov na kolesu je nekaj čudovitega. Resda je potrebnega precej truda, polno je dokaj napornih vzponov, vendar si na koncu poplačan s prečudovitimi razgledi. Ko boste prispeli na Prem, ki ima vse značilnosti brkinske arhitekture, se boste malce ustavili, si vzeli čas, da si boste ogledali cerkev sv. Helene ter grad Prem. Tukaj je na ogled muzejska zbirka o gradovih v porečju reke Reke in bogata arheološka zbirka. Tukaj potekajo tudi razne prireditve ter poročna slavja. Obiskali boste tudi poslopje nekdanje ljudske šole, kjer je urejena spominska soba našega znanega pesnika Dragotina Ketteja, ki je bil eden izmed štirih stebrov slovenske moderne.
Pot po Brkinih boste nadaljevali do vasi Pregarje. Tam se nahaja edina še delujoča osnovna šola v Brkinih. To je impozantno poslopje in , ki služi svojemu namenu že od daljnega leta 1929. Šola nosi ime po partizanskem heroju Rudiju Mahniču- Brkincu.
Na majhnem gričku , le malo naprej si lahko ogledate cerkev Sv. Lovrenca, ki je baročno prenovljena. Na življenje domačinov so močno vplivale tudi »dalmatinske neveste«. Ogromno takratnih mladcev je namreč odšlo po svojo ženo v Dalmacijo. Bodoče neveste niti poznali niso.Iz Pregarij boste krenili proti Rjavčam, kjer si boste lahko ogledali zelo staro cerkvico Sv. Mavra, pa na Tatre, kjer je par odlični ekoloških turističnih kmetij, ki se ukvarjajo s sadjarstvom, sirarstvom in še čim. Privoščili si boste postanek in poskusili vse te dobrote.
Ko bodo trebuščki lepo podloženi, lahko pot nadaljujete preko vasi Orehek, Ostrovice in pridete na Artviže, kjer vas zopet lahko postrežejo z odličnimi suhimi mesninami na ekološki kmetiji Železnik. Od tam sledi spust do Materije, kjer se odločite kam boste krenili, ali proti Kozini, ali proti Podgradu in nato do Ilirske Bistrice. Lahko celo na Snežnik. Ali Slavnik. Blizu je Lipica, še ena oaza, ki ji ni para, kjer si boste ogledali krasne konje lipicance, ki vas ne bodo pustili hladne, čudovite drevorede, ter zelene pašnike. In na koncu seveda v vaš kraj.
Brkini imajo naravne danosti, ni ga umetno narejenega parka, ki lahko temu parira. Ko enkrat doživite Brkine, si boste še želeli nazaj. Tukaj je košček raja na zemlji in kup prijaznih ljudi, ki nate naredijo trajen vtis.
