Imate željo po samooskrbi? Želite iz stanovanja na svoj vrt? Vas pri tem skrbi vaše »ne«znanje?
Za čudežne njoke potrebuješ dober krompir!
Sem diplomiran ekonomist in živim v stanovanju, vendar je moja želja postati kmetica. Mini kmetica. Brez velikih strojev. Taka, ki bi imela dovolj dobrega krompirja, zdrave zelenjave in okusnih jabolk zase in svoje bližnje skozi celo leto. Nekaj podobnega samooskrbi. Želim si nadaljevati z družinsko tradicijo »čudežnih njokov«. Bili so res enkratni. Ni se našel korenjak, ki bi se jim lahko uprl. Pomagali so ob učenju, pomirili spore, združevali družino, prijatelje. Mama mi je nekoč zaupala, da je ena od skrivnosti uspešne »njokade« v tem, da uporabiš, »ta dober krompir«. Kot otrok in tudi kasneje sem dan, ko sem skupaj z mamo pripravljala njoke za vse bližnje sorodnike, doživljala kot pomemben praznik. In s tem si želim nadaljevati. To je eden od vzrokov, zakaj želim postati mini kmetica in pridelati dober krompir. Čeprav sem v otroštvu kar sodelovala na kmetiji, si danes, po par desetletjih, ne upam kar tako začeti s kmetovanjem. Precej sem že pozabila in razvoj je težko ujeti. Tisto malo zelišč, kar sem jih v zadnjih letih proč od kmetije pridelovala sama ali jih skupaj z družino med izletom nabirala v naravi, je absolutno daleč od kmetovanja.
Zato sem zadnje obdobje posvečala precej mojega prostega časa literaturi, katera naj bi mi pomagala se pripraviti na mini kmečko življenje. Toda kakšen stres! Ta knjiga piše eno, ona drugo. Morje informacij, ne samo različnih, včasih celo kontradiktornih. Komu naj sedaj verjamem? Kako naj obvladam vse te vrste hibridov? Je boljši ta ali oni? Toliko vrst, toliko različnih nasvetov, toliko dodatkov, umetnih gnojil…. Več kot sem brala in se seznanjala o tem, bolj sem bila zbegana in moj cilj mini kmetice in dobrega krompirja se mi je zdel vedno bolj oddaljen. In moji «čudežni njoki« tudi.
Potem sem si rekla: »DOVOLJ! Ali res potrebuješ doktorirati iz tega področja? Saj si želiš pridelati le malo dobrega krompirja in zelenjave. Take, ki se jo po trgovinah bolj redko dobi. Če pa te že nagovorijo, da ponujajo »tiste ta prave«, ti še vedno roji po glavi dvom, ali osebi verjeti ali ne. Ti pa si želiš le malo takih pridelkov, ki so jih znali pridelovati tvoji starši in stari starši. In to brez posebnega študija in literature o kmetovanju. Njih je življenje naučilo, kako pridelati zdravo sadje in dober krompir.«
In tako sem se prepričala, da imam za mini kmetico in ta dober krompir znanja dovolj. Moja volja mi bo vsekakor v pomoč, da vsaj poskusim. Pa tudi, če mi takoj ne bo uspelo, nič hudega. Otroci bodo več časa preživeli na zraku, stik z zemljo jim ne bo škodil in mogoče jim bo pridobljeno znanje prišlo kdaj prav. Jaz bom pa doživela še eno izkušnjo več. En družinski sestanek je bil dovolj, da je privrela na dan želja tega po redkvicah in solati, želja onega po česnu, tretjega po hrenu. Pri mlajših je seveda prevladovala želja po jagodah. In ne pozabimo na mojo željo po ta dobrem krompirju in čudežnih njokih. Skratka, ekipa je bila pripravljena in v polnem zagonu smo si priborili košček zemlje, se lotili prekopavanja in pripravljanja na naš veliki začetek mini kmetovanja. Ponosni na vsak meter nove gredice neučakano opazujemo, kdaj bo pokukal prvi listek iz zemlje.
In glej ga, dočakali smo prvi listek in drugega in … tudi listi krompirja so se že prikazali. Če pa je tisti ta dober, bom pa znala povedati kasneje, ko ga bom testirala in pripravila »čudežne njoke«.
Torej, nikar ne kolebajte! Če je vaša želja pridelati nekaj več zelenjave kot samo peteršiljček na balkonu, potem to storite! In pričnite s tem sedaj!
