Račun za vodo v družinskem proračunu pomeni dokaj velik mesečni strošek, to pa je le eden od argumentov za uporabo deževnice. Zaradi omejenih in ogroženih vodnih virov je varčevanje s (pitno) vodo smiselno tako iz ekonomskega kot okoljskega vidika. Cena vode se je od leta 1980 dvignila za več kot 300 %, nekdanji ameriški zunanji minister, Henry Kissinger, je večkrat omenjal, da naslednja vojna, ne bo vojna za nafto, ampak vojna za vodo. Nekatera slovenska gospodinjstva so še vedno brez pitne vode, deževnica pa je kot njen edini vir pogosta tudi v počitniških hišicah.
Zakaj je »pametno« uporabljati deževnico :
- investicija se povrne v roku treh do petih let, v naslednjih letih samo še privarčujemo
- enostavna vgradnja sistema za izrabo deževnice, vsak, ki ima vsaj malo »tehnične žilice« lahko vse postori kar sam
- deževnica je zelo primerna za zalivanje vrta oz. rastlin
- zmanjšamo porabo pitne vode ( naša »denarnica« nam bo zelo hvaležna)
- pokažemo svojo ekološko ozaveščenost
Vsekakor je velika škoda, da vode, ki teče po naših žlebovih, ne izrabimo in za njeno odvajanje celo plačujemo – »davek na dež«. Lahko bi jo uporabili za zalivanje in pranje, kot sanitarno vodo in če ne gre drugače, tudi kot edino vodo v objektu, kar »roko na srce«, ni slabo, saj se z deževnico ognemo številnim težavam v pralnih in pomivalnih strojih. Deževnica je mehka voda in ne vsebuje nobenih mineralov, kar pomeni da v pralnem in pomivalne stroju ne nastaja vodni kamen, prihranimo pa tudi pri porabi praška. Deževnica ne vsebuje mangana, železa in drugih kovin in je zato bolj primerna za zalivanje vrtnin kot pitna voda.Vedno pa je nujno poskrbeti za čiščenje deževnice, ki se ne konča pri filtrih, ampak je pomemben celoten sistem – vse od filtrov pred vstopom v cisterno, primerno hranjenje deževnice v cisterni in pravilni zajem za zagotavljanje dovoljšnjega pritiska do sistema za cisterno s črpalko in potrebnimi filtri.
Količina zbrane deževnice na strešni površini je seveda odvisna od predvidene količine padavin in površine strehe. Za izrabo deževnice je najbolj primerna streha z gladko površino, zelo primerna je kritina iz umetnih snovi in seveda glineni strešniki. Starejši strešniki niso najbolj primerni , saj se zaradi grobe površine na strehi zadržujeta prah in nesnaga, ki jo deževnica odnese do zbiralnika. Pri izbiri hranilnika deževnice ( rezervoarja ) je pomembno, da izberemo tistega, ki ima ustrezno prostornino glede na naše potrebe. Za štiri – člansko družino je priporočljiv zbiralnik s prostornino 6 kubičnih metrov. Prostornina zbiralnika ni pomembna le zaradi dovolj velike količine, saj je prevelik zbiralnik neracionalen, voda v njem se mora menjati, da ni prestara. Zbiralnik za deževnico naj bo po možnosti pod zemljo, s tem je zaščiten pred sončno svetlobo in toploto. Z vgradnjo podzemnega hranilnika pri novogradnjah običajno ni večjih težav, seveda pa je povsem drugače pri dokončani hiši. V tem primeru je priporočljivo, da hranilnik deževnice postavimo v kletne prostore, saj deževnica pozimi ne bo zamrznila, poleti pa se ne bo pregrevala. Vsekakor pa ni primerno mesto neogrevana garaža, deževnica bi pozimi lahko zamrznila. Hranilnik z deževnico pa lahko v zelo redkih primerih namestimo na podstrešje, običajno pa lahko namestimo le manjši zbiralnik deževnice, zaradi statične omejitve.
Za konec pa še en nasvet, pri novi gradnji je obvezno narediti ločen sistem za sanitarno vodo in uporabo deževnice. Če bi slučajno zmanjkalo deževnice, težave ne smemo reševati s preprostim preklopom ventilov, potrebno je vgraditi cevni ločevalnik, ki preprečuje stik deževnice in pitne vode, s tem tudi preprečimo kontaminacijo sanitarnega vodovoda.
Poskrbite že danes za lepši jutri, izkoristite deževnico in poskrbite za prihranek v družinskem proračunu.
