Ko zjutraj vstanemo, je skoraj vedno naše prvo dejanje pogled skozi okno. Kakšno vreme je zunaj? Kaj bomo oblekli, potrebujemo dežnik? Ali pa morda kratke rokave in sončna očala? Vsi vemo, da je vreme lahko zelo nepredvidljivo in se seveda sprašujemo, le kako pridobiti podatke, da lahko sploh delamo vremensko napoved in, da ugotavljamo kakšne vremenske razmere bodo vladale na našem planetu danes, jutri oziroma naslednjih deset dni.
Pa povejmo nekaj dejstev:
- Skoraj vsi vremenski pojavi se zgodijo zaradi premikanja toplih in hladnih zračnih mas.
- Meje, ki so med temi masami, imenujemo fronta in ravno ta povzroča največ vremenskih sprememb in padavin. Ker zračne mase potujejo nad različnimi tipi površij, naj si bodo to oceani, gorovje ali nižine, prihaja do drastičnih sprememb temperature in vlažnosti.
- Ko se srečata dve različni zračni masi, se seveda manj gosta in toplejša masa dvigne nad hladnejšo, kar ustvari območje nizkega zračnega tlaka, to pa je povezano z nestabilnimi in spremenljivimi vremenskimi pojavi, kot sta dež in veter.
Razvoj meteorologije
Pomemben dogodek v zgodovini napovedovanja vremena je odigrala krimska vojna v sredi 19. stoletja. 14. novembra 1854 je francosko in britansko ladjevje v Črnem morju zajela huda nevihta, katera je močno poškodovala več prestižnih ladij. Seveda se je takratna javnost takoj odzvala in se začela spraševati, kako bi lahko napovedali vreme in na tak način tudi preprečili ali vsaj omilili njegove posledice. Tudi francoski vladar Napoleon III se je obrnil na enega najbolj uglednih znanstvenikov in sicer z vprašanjem: Ali bi znanost lahko napovedala določene dogodke, ki se dogajajo v vesolju in sicer za več let naprej? Pa še eno vprašanje je zastavil: Ali ne bi mogli napovedati tudi vremena na našem planetu vsaj za par dni naprej? Znanstvenik, ki se je imenoval Urbain Jean Joseph Le Verrier, se je seveda tega problema lotil kar se da sistematično. Zbiral je vse potrebne podatke o vremenu med 10. in 16. novembrom 1854, ko se je nad Krimom pripravljalo neurje in je na podlagi teh podatkov izrisal zemljevide ter potegnil črte med kraji, ki so imeli enak zračni tlak. S proučevanjem časovnega zaporedja teh zemljevidov, je ugotovil, da se teoretično da napovedati nastanek hudih neurij ter njihovo gibanje. Seveda so takoj po tem odkritju vzpostavili mrežo vremenskih opazovalnic po vsej Evropi ter se povezali z telegrafi. Vendar pa te napovedi niso bile zanesljive, saj so temeljile le na izkušnjah in opazovanju. Leta 1904 pa je postavil pomemben mejnik v razvoju meteorologije norveški fizik Vilhelm Bjerknes, ki je napovedovanje vremena opisal kot računsko vedo. Ozračje je razdelil na majhne enote, katerim so se sčasoma spreminjale lastnosti in napoved je temeljila na tem, da so osnovni podatki, kot so temperatura, pritisk, veter in vlažnost, v vsaki enoti enaki. In tak pristop napovedi vremena uporabljajo znanstveniki še danes, saj s pomočjo superračunalnikov lahko napovedujejo vreme za teden dni vnaprej, celo za 10 dni.
Kako napovedati vreme?
Da bi znanstveniki napovedali vreme čimbolj natančno, potrebujejo ogromno podatkov in sicer podatke o temperaturi, padavinah, pokritosti oblakov, o hitrosti vetra in njegovi smeri. Vse te podatke zbirajo na stacionarnih vremenskih postajah in jih nato pošiljajo preko računalnikov do centralne postaje. 95% vseh podatkov predstavljajo satelitske meritve, le-te meteorologi uporabljajo za numerično napovedovanje. Ocene vremena in izračuni, ki jih naredi superračunalnik, lahko danes napovejo učinek in celo pot hurikana in seveda na tak način rešujejo življenja. Napoved vremena je pravzaprav vremenska enačba. Vreme pa je moč napovedati tudi s pomočjo astrologije oziroma astrometeorologije, ki temelji na tem, da ima Luna in planeti močan vpliv na gibanje zračnih mas in s tem posredno na nastanek vremena.
Kaj se dogaja pri srečanju dveh front?
Ko prihaja težak hladen zrak za maso toplega zraka, le ta potisne maso toplega zraka navzgor in povzroči hladne in vetrovne razmere. Topel zrak se ohlaja in kondenzira, oblikujejo se nevihtni oblaki (kumulonimbusi). Iz teh ponavadi močno dežuje ali pa se razvije nevihta. Sledi razjasnitev. To se dogaja najpogosteje poleti, saj je takrat zrak zelo vlažen. Ko pa se topli zrak sreča s hladnim, se topli postopoma dvigne nad hladnega, zopet nastajajo deževni oblaki, iz katerih enakomerno dežuje. Tem sledijo srednje visoki oblaki (altostratusi) in nato nebo pokrijejo viski tanki oblaki (cirusi) in sledi jasno nebo. Seveda pa vremena ne moremo nikoli natančno napovedati in sicer obstajajo zato različni razlogi od napačne interpretacije, do izgubljenih podatkov, slabe formulacije podatkov , itd.. Napoved je najnatančnejša za en dan naprej (90%), za daljše obdobje pa natančnost pada in je po osmih dnevih že tako majhna, da praktično ni več uporabna. Slovenski meteorologi trdijo, da je vsaka peta napoved vremena zgrešena, ostale štiri pa so dokaj pravilne. To pomeni, da so napovedi vremena oziroma obljube meteorologov vsekakor boljše kot napovedi in obljube naših politikov, ki so skoraj vse zgrešene in neizpolnjene. Vremenske napovedi so tudi manj zanesljive v času pomladanskega in jesenskega enakonočja, saj se takrat na severni in južni polobli spreminja energetsko ravnotežje.
In kakšno vreme bo jutri? Verjamem, da bo sončno in toplo.
