Mladost, telesna privlačnost in zunanji videz so v današnji družbi izpostavljeni, pogosto (pre)cenjeni ideali in verjetno so le redki med nami, ki si mladostnosti, telesne moči ter navsezadnje tudi lepote ne bi želeli ohraniti za vedno. Po drugi strani pa prav vitalnost, živost in visoka raven telesne energije, torej vse to, kar navadno pospravimo v predal z napisom “zdravo”, v marsičem določajo, kako kvalitetno bomo preživeli večji del svojega življenja. Zdravo, prožno in močno telo se od telesa, utrujenega od zahtevnega življenjskega sloga ali nezdravih razvad, razlikuje predvsem po tem, da je harmonizirano, usklajeno in aktivno. Za svoje zdravje, dobro počutje in nenazadnje tudi telesni videz pa lahko največ naredimo kar sami. Učinkovita tehnika, s katero ne pridobivamo zgolj na moči in vitalnosti telesa, temveč poskrbimo tudi za umiritev uma in prožnost svojega duha, je joga.
Jogo v zahodni družbi poznamo predvsem kot sistem razteznih in sprostitvenih vaj. Gre za sklop položajev ali asan, ki se izvajajo v določenem zaporedju, med katerimi je najbolj poznan pozdrav soncu ali surya namaskar. V svoji osnovi pa je joga veliko več kot to; je način življenja, ki poleg izvajanja številnih asan vključuje tudi tehnike čiščenja telesa, prehrano, pravilen odnos do sebe in drugih, pozornost, vzdržnost in meditacijo. V zahodni družbi, ki daje velik poudarek prav telesu in fizičnemu aspektu bivanja, se je joga prvotno lahko uveljavila kot tehnika oziroma praksa gibanja, ki na eni strani omogoča oblikovanje telesa ter razvijanje telesne moči in vzdržljivosti, obenem pa predstavlja tudi učinkovito metodo sproščanja in umiritve.
Razširjenost in uveljavljanje vedno novih zvrsti joge – v svetu je tako poznanih že več kot 100 različnih, med katerimi je v zadnjih letih izredno popularna tudi joga za otroke – in številne možnosti izvajanja položajev, govorijo v prid dejstvu, da je joga primerna za različne starostne skupine ne glede na začetno stopnjo telesne pripravljenosti. S prilagoditvijo težavnosti položajev lahko intenzivnost celotne vadbe bodisi povečamo bodisi zmanjšamo. Pozitivni učinki, ki jih redno izvajanje joge prinese v naša življenja, pa v nobenem primeru ne izostanejo.
Eden slednjih je zagotovo razvijanje pozornosti in osredotočenosti na samo telo oziroma (pravilno) izvajanje asan. Če pri mnogih drugih telesnih aktivnostih drži, da nam misli kaj hitro rade zbežijo drugam, je pri izvajanju joge velikokrat ravno obratno. Osredotočenost na vsak posamezen del telesa ter vztrajanje v določenem položaju skupaj z globljim, zavestnih dihanjem, ki nas dobesedno prezrači (pri jogi običajno dihamo skozi nos, v zgornji prsni del), nas tako rekoč zasidra v danem trenutku. Prav pozornost in zbranost sta ključ za umiritev uma ter razširitev zavesti, telo pa se na to odzove z večjo sproščenostjo. Joga je tako odlična sprostitvena tehnika, ki nam dovoljuje, da odložimo kovčke misli, skrbi ter nenehnega premlevanja in se osredotočimo nase. Nič čudnega, da jo mnogi doživljajo kot meditacijo v gibanju.
Učinek, ki ga ima zaporedno izvajanje jogijskih asan na naše telo, je tako rekoč dvojni. Po eni strani nas skozi osredotočenost na vsak posamezen gib skozi izmenjavo vdiha in izdiha umiri, obenem pa deluje poživljajoče, saj poveča pretok energije v našem telesu. Joga tako združuje dinamično gibanje (izmenjava položajev kot na primer pri pozdravu soncu) skupaj z vztrajanjem v posameznem položaju oziroma zadrževanjem položaja, kjer krepimo in raztezamo mišice. Z izvajanjem joge lahko dosežemo umiritev prevelike aktivnosti v telesu, pa naj si bo ta čustvene, miselne ali fizične narave, po drugi strani pa nas prijetno poživi. Najbolj primeren čas za izvajanje joge je jutro. Čeprav se morda zdi misel, da bi jutranje prebujanje ob kavi zamenjali z raztezanjem na blazini, precej neprivlačna, je prebujanje z jogo lahko odličen začetek dneva, po katerem kave niti ne potrebujemo.
Z izvajanjem posameznih ali sklopa zaporednih položajev, ki jih lahko prilagodimo sebi in svojim sposobnostim, dobro ogrejemo telo, zaradi česar je joga primerna tudi kot priprava za ali učinkovito raztezanje po športni aktivnosti. Ne preseneča dejstvo, da je večina “strečinga” prav prilagojenih jogijskih položajev. Po drugi strani pa postaja vključevanje joge v pripravo športnih programov vrhunskih športnikov ponekod v tujini že redna praksa. Pozitivni učinki, ki jih trenerji in športniki opažajo, so predvsem zmanjševanje verjetnosti nastanka poškodb, izboljševanje elastičnosti mišic ter boljše ravnotežje. Joga namreč omogoča krepitev telesa z lastno težo ter obenem predstavlja način, kako učinkovito uravnotežimo trening s počitkom.
Joga je telesu prijazna aktivnost. S pravilnim izvajanjem položajev namreč ne povzročamo nobenega pritiska in telesa tako ne spravljamo pod stres, kot se lahko zgodi pri fizično napornejši vadbi. Ugodno deluje na mišice, sklepe in povečuje prožnost telesa. Prav ta pa je z leti, ko so staramo, toliko bolj pomembna. Olajša nam namreč vsakodnevne aktivnosti ter obenem zmanjša možnost tveganja poškodb, ki nas na stara leta rade doletijo. Z izvajanjem številnih jogijskih elementov kot so zasuki, predkloni in zakloni namreč poskrbimo tudi za prožnost hrbtenice, ki v našem pretežno sedečem življenjskem slogu navadno najbolj trpi, razvijemo pa tudi občutek za pravilno držo telesa.
Z osredotočenostjo in zbranostjo uma med zadrževanjem položajev in zavestnim dihanjem razvijemo občutek za lastno telo ter se tako med drugim naučimo biti nežni in pozorni do sebe. Prava skrb za telo se namreč ne odraža zgolj v skrbi za našo zunanjost. Telo je živo in ima svoj življenjski ritem; bolj kot se tega zavedamo, večjo harmonijo lahko ustvarimo in prav ta je tista, ki se nenazadnje odraža kot zunanja lepota ali notranji mir. Joga je lahko korak k večjem zavedanju in sprejemanju samega sebe, svojih omejitev in prednosti. Je način, kako se uglasimo sami s seboj. Danes se ji morda posvetimo kot fizični aktivnosti, ki nam pomaga postati boljši, vztrajnejši ali močnejši, ali pa jo sprejmemo kot tehniko sporočanja in kdo ve, morda nekega dne postane naš način življenja.
