Kaj je sladkorna bolezen?
Današnji tempo življenja, hitra prehrana, stres, premalo gibanja, terjajo svoj davek.Sladkorna bolezen je eden izmed davkov in jo pojmujemo kot kronično bolezen, oziroma stanje, kjer je krvni sladkor dolgotrajno povišan. Bolezen se pojavi takrat, ko začne trebušna slinavka izdelovati premalo inzulina ali pa je inzulina dovolj, vendar se telo in telesna tkiva nanj ne odzivajo tako kot bi morala. Sladkorna bolezen se razvija počasi, povezana je z visokim krvnim tlakom in motnjami v presnovi maščob. Na razvoj sladkorne bolezni pa pomembno vpliva tudi debelost in nezdrav življenjski slog.

Tudi genetska nagnjenost igra veliko vlogo pri tem ali bomo zboleli ali ne. Na genetiko ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo na dejavnike tveganja, ki so povezani z našim življenjskim slogom. Koristno je tudi opustiti kajenje. Dolgotrajno povečanje krvnega sladkorja okvarja male žile v očesih in ledvicah ter živce. To sčasoma lahko povzroči možgansko kap, srčni infarkt, odmrtje uda(gangrena). Sladkorna je bolezen, ki je ni ravno za podcenjevati in sicer na račun zdravstvenih zapletov, ki jih bolezen povzroča. Zadnja leta ta bolezen v svetu skokovito narašča, tako, da lahko govorimo o epidemiji te bolezni. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije naj bi imelo to bolezen okrog 6,4% odraslih ljudi. Po svetu je približno 285 milijonov sladkornih bolnikov in do leta 2030 naj bi jih zbolelo že 430 milijonov Dodatni problem pa predstavlja mladina, saj se povečuje njihova telesna teža.
Kako vemo, da smo zboleli za sladkorno boleznijo?
Prvi znaki bolezni se kažejo s povečano žejo, utrujenostjo, hujšanjem, pogostim uriniranjem, prihaja do pogostih okužb sečil in splošne nagnjenosti k okužbam. Pojavi se tudi suha in srbeča koža, zamegljen vid. Bolezen je ponavadi že prisotna pred pojavom teh znakov, mnogi se niti ne zavedajo, da morda že imajo eno od predstopenj te bolezni, kot je naprimer motena toleranca na glukozo. Če se pojavijo ti znak, seveda z obiskom zdravnika ne smemo odlašati. Zdravnik nas bo napotil v laboratorij, kjer bodo določili vrednost krvnega sladkorja. Ta ne sme presegati vrednosti 7 mmol/l na tešče in 11,1 mmol/l kadarkoli čez dan. Preiskavo pa je dobro opraviti tudi pri osebah s prekomerno telesno težo, oziroma pri vseh, ki imajo dejavnike tveganja kot so :
- ožji sorodniki s sladkorno boleznijo
- starost 45 let
- povišan krvni tlak
- povišane maščobe v krvi
- Ženske, ki so imele povišan sladkor v nosečnosti
- Ženske s policističnimi jajčniki in so debele
- telesna nedejavnost

Dobro je vedeti tudi, kaj pomeni mejna bazalna glikemija ter motena toleranca za glukozo. O mejni bazalni glikemiji govorimo takrat, ko so izmerjene vrednosti glukoze na tešče od 6,1 mmol/l do 6,9 mmol/l. Za potrditev diagnoze motena toleranca za glukozo pa je potrebno opraviti preiskavo, ki jo imenujemo OGTT. To pa poteka tako, da se osebi vzame kri na tešče, po odvzemu popije raztopino s 75 g glukoze. Sledi ponoven odvzem krvi čez dve uri. In, če so takrat vrednosti glukoze v krvi od 7,8 mmol/l do 11,0mmol/l, govorimo o moteni toleranci za glukozo. Diagnozo sladkorna bolezen potrdi zdravnik in sicer na podlagi sledečih kriterijev:
- Ravan glukoze v krvi na tešče je 7,0mmmol/l ali celo več
- Raven glukoze v krvi kadarkoli čez dan je 11,0mmmol/l
- Raven glukoze v krvi 11,0mmmol/l dve uri po začetku OGTT
Zdravljenje sladkorne bolezni
Sladkorno bolezen lahko odložimo z zdravim načinom življenja, torej zdrava in prilagojena prehrana, gibanje, nekajenje ter normalna telesna teža. Obrokov naj bo 5 čez dan, ti naj bodo enakomerno porazdeljeni, vsebujejo naj ogljikove hidrate z nizkim glikemičnim indeksom, beljakovine ter maščobe. Vsebujejo naj dovolj vlaknin, sadja in zelenjave zaužijmo vsaj 500 gramov na dan.

Vnos maščob mora biti nadzorovan, uporabljajmo olivno olje, izogibajmo se živalskim maščobam. Konzervirana hrana je odsvetovana, zaželeno je uživanje mastnih rib, kot so skuše, sardele, sardoni, tuna. Rdeče meso nadomestite z perutnino (brez kože), stročnicami ter pustim mesom. Sol omejite na 5 g dnevno( čajna žlička), uporabljajte raje začimbe in dišavnice. Tudi alkohol ni priporočljiv, če že pijemo, naj bo to v sklopu obroka. Alkohol je energetsko bogat, zato moramo paziti, če imamo dieto, ki je omejena na določeno število kalorij.

Za žejo pijmo vodo. Kajenje je izredno škodljiva razvada, zato takoj prenehajmo z njim. S prenehanjem kajenja sicer ne zmanjšamo možnost nastanka sladkorne bolezni, koristimo pa svojemu zdravju. Če želimo preprečiti zaplete, ki nastanejo zaradi sladkorne bolezni, je dobro, da opravljamo spodaj naštete preiskave:
- Redni pregledi očesnega ozadja
- Pregled krvi in urina ter ocena delovanja ledvic
- Redni pregledi prekrvavitve in oživčenja stopal
Zdravnik nam lahko tudi predpiše zdravila ali pa inzulin.

Le- ta moramo jemati redno in pod nadzorom, ne po svoje, kot nekateri radi počenjajo. Če zdravila slabo prenašamo, se moramo o tem posvetovati z zdravnikom. Redno si moramo tudi meriti krvni sladkor. Cilj zdravljenja je preprečevati zaplete, ki jih povzroča sladkorna bolezen in nadzorovati glukozo v krvi. Ker pa sladkorno bolezen spremljajo tudi visok krvni tlak ter povišane maščobe v krvi, je potrebno zdraviti tudi le-te. Zdravljenje, tako sladkorne bolezni, kot visokega krvnega tlaka in maščob je doživljensko. Omenimo pa še hipoglikemijo (padec krvnega sladkorja v krvi), ki se pojavi ob jemanju nekaterih zdravil. Hipoglikemija je nizka vrednost krvnega sladkorja, pod 3,5 mmol/l in se kaže kot tresenje, občutek nemoči, obliva nas hladen pot, hiter pulz, bledica, motnje vida. Takrat si pomagamo s kuhinjskim sladkorjem ali glukozo, ki je bolj učinkovita. Dovolj je približno 20 g sladkorja, lahko je to sadni sok, med. Čokolada ni primerna, ker dviga krvi sladkor prepočasi. Pri hudi hipoglikemiji, ki ji sledi nezavest, pa lahko pomaga le zdravnik.
Sladkorna bolezen ni” bavbav”. Če smo sposobni spremeniti naš življenjski slog, se znati podrediti tempu, ki jo narekuje bolezen, potem ni problem živeti s sladkorno boleznijo.Dobro nadzorovana sladkorna bolezen in disciplina ne vplivata na kakovost življenja, oziroma s primernimi ukrepi in načrtovanim življenjem lahko kakovostno živimo.












