Namizni tenis ali ping pong oz. v staro davnih časih imenovan tudi kot pša, gossima, Royal tenis, tennis de Salon, pim pam,….se je začel sistemsko in bolj intenzivno igrati v zadnji četrtini 18. stoletja v Angliji. Nekateri viri sicer govorijo o tem, da so igri, podobni namizni tenis, igrali že pred dva tisoč leti na kitajskih dvorih, vendar za to ni evidentiranih dokazov. Nekje v 15. stoletju pa je ta igra bila mešanica med badmintonom in namiznim tenisom, igri se je reklo pša, igrala se je prav tako na indo-kitajskem polotoku.
Namizni tenis je sčasoma pridobival na popularnosti, dandanes to igro igra okoli 40 milijonov registriranih športnikov po vsem svetu, rekreativnih igralcev in igralk pa je še mnogo več (podatki iz evidenc po IITF-u). Od leta 1988 je namizni tenis postal tudi olimpijskih šport.
Namizni tenis spada med najbolj razširjene panoge na svetu in je najbolj razširjen v Aziji (veliko število človeške populacije, kar posledično pomeni večji izbor), vodilni so Kitajci, Japonci, Korejci,….v Evropi pa je najbolj razširjen v Nemčiji, Avstriji, Franciji, Angliji,….
Za igro namiznega tenisa potrebujemo najmanj dva nasproti si stoječa igralca, dva namizno teniška loparja, celuloidno belo ali oranžno žogico in mizo z mrežico.
Miza mora, po mednarodnih pravilih, imeti točno določeno dolžino, širino in (274 cm / 152,2 cm / 76 cm), na sredini po dolžini jo loči mrežico višine 15,25 cm. Žogica je prav tako predpisane velikosti 40 mm in teže 2,7 g.
Namiznoteniški lopar mora biti sestavljen iz dveh različnih barvnih igralnih oblog (rdeča in črna) in lesenega dela materiala.
Obstaja tudi specifični leseni del loparja, ki eksplicitno pogojuje držo loparja (japonska penhold-peresna drža) in ta pogojuje sestavo loparja in obloge samo z eno igralno površino (ena namizno teniška obloga).
Pri tekmovanjih na profesionalni ravni, morajo biti prisotni tudi sodniki (dva ali več) in to z najmanj enim semaforjem za štetje točk. Sodniki so prisotni na strani ob obeh daljših straneh nam.ten. mize. Po potrebi so poleg tega še lahko prisotni na vogalih za namizno teniškimi pregradami. Le te služijo za pomoč za zaustavitev žogice, da se le ta ne hodi čim dlje po odigrani točki.
V časi igralne sezone (sredine jeseni do sredine spomladi) se po svetu, poleg ligaških tekem, prirejajo raznorazna tekmovanja. Nagrade so, pri vsakem tekmovanju, prisotne, razlikujejo se predvsem v smislu kakšno tekmovanje se prireja (bodisi za rekreativne igralce, bodisi za profesionalce). Ponavadi so to pokali ali medalje, pri profesionalcih pa so dostikrat za najboljše, poleg omenjenega, tudi denarne nagrade, tako kot pri vsakem drugem profesionalnem športu.
Mednarodna organizacija, ki je kompetentna za ta šport, se imenuje ITTF (International table tennis federation), v Sloveniji pa NTZS (Namizno teniška zveza Slovenije). Tudi loparjev je veliko vrst na trgu, poznamo predvsem napadalne, obrambne in kombinacijske loparje. Zaradi lastnega izbora igralca glede stila namizno teniške igre, si igralec oz. mu trener sestavi določeno igralno kombinacijo loparja, ki je primerna za njegovo igro. (npr. obrambni igralec bo imel lopar sestavljen iz obrambnega lesa v kombinaciji obrambnih gum ali obratno,….). Prav tako poznamo dvoje vrst načina drže loparjev, ti sta tako imenovana Shakehand (evropska drža), Penhold (kitajska ali japonska drža). Bistvenih prednosti ali slabosti glede same igre, zaradi drže loparji, ni.
Osnovni udarci so, tako kot pri velikem tenisu, forehand in backhand. Malo bolj specifični udarci, ki se jih naučimo sčasoma in z veliko treningov z primernim učiteljem namiznega tenisa, pa jim pravimo spin udarci.
Pri tem udarcu se lahko žogica, ki jo lahko udarimo z loparjem na več načinov, vrti v različne smeri, odvisno od več parametrov igre (lesenih materialov, oblog, načina udarca z loparjem,…….). Tudi hitrost žogice je različna, prav tako je odvisna od prej navedenih parametrov, prav tako tudi od moči udarca (blagi, močni,….).
Pri namiznem tenis je prav tako pomembna osnovna drža – pozicija za mizo pri sprejemanju servisa in nadaljnjem igranju, kar omogoča boljši pregled nad igro. Prav tako je pomembno hitro gibanje in predvidevanje, kam in kako bo nasprotnik udaril/poslal žogico na nasprotno stran.
Pravila igranja oz. štetja točk v namiznem tenisu so se, nedavno do zdaj, malo spremenila. Po prejšnjih pravilih je en set trajal 21 točk, sedaj se je zreduciral na 11 točk. Če pride do neodločenega rezultata (10:10) v istem setu, se igra podaljšana igra na razliko dveh točk.
Sčasoma pa so se tudi materiali (lesovi in obloge) spreminjali in so zdaj zaradi hitro razvijajoče se tehnologije dosegli različne lastnosti in posledično se je namizni tenis nadgradil. Žogice so posledično hitrejše in bolj rotirane, spinirane. V Sloveniji ta šport, pred časom, ni bil toliko popularen, a zadnja leta se počasi ˝vzdiguje˝, popularnost in zanimanje počasi naraščata. Raznorazni namizno teniški klubi po Sloveniji se močno trudijo za dvig popularnosti pri najmlajši generaciji. V bivši Jugoslaviji je bil ta šport izredno popularen. Kot bivša skupna država smo bili zelo močni v tem športu, doseženih je bilo kar nekaj lepih rezultatov, na voljo pa je bil velik igralni in potencialni kader.
Pri namiznem tenisu obstaja tudi igra dvojic, kjer mora vsak posameznik, izmenično 1x eden, 1x drugi) poslati žogico na nasprotnikovo stran. Bele črte na mizi označujejo mejo serviranega polja, prav tako služijo za postavitev igralcev. Prav posebej je zanimivo gibanje enega igralnega para, tukaj pride v poštev predvsem ˝bližinsko˝ čutenje soigralca, kar je večkrat zelo zanimivo.
Namizni tenis je igra, ki zna biti zelo sproščujoča, zabavna, lahko pa postane tudi zelo tekmovalna. Igra je specifična, gibi in udarci so energični in refleksni. Namizni tenis se uvršča v športno panogo z najmanj rizično stopnjo za poškodbe. Po odigrani igri namiznega tenisa se lahko počutimo odlično, sproščujoče prav tako, kot po vsakem drugem dobro odigranem športu. Lahko jo igrajo vse generacije, od najmlajše do najstarejše, prav tako ni omejitev glede prostora. Dosti ga igrajo tudi invalidi, poznamo tudi tekmovanja oz. prvenstva za invalide po vsem svetu.
Namizni tenis je namenjen predvsem za dvoranski šport, saj tukaj lahko dosegamo optimalne rezultate, lahko pa se igra tudi na odprtem v kolikor nam drugi pogoji to dopuščajo (predvsem vremenski).
