Pljuča so eden izmed največjih telesnih organov in če bi jih poskusili nekako »razgrniti«, bi bila njihova površina nekako štiridesetkrat večja od zunanje telesne površine. Ko govorimo o kronični obstruktivni pljučni bolezni, skrajšano KOPB, mislimo na bolezen pri kateri prihaja do zmanjšanja pretoka zraka skozi dihalne poti. Pojavijo se različne spremembe na dihalnih poteh in propad nežnih pljučnih membran ter spremembe na pljučnem žilju. Bolezen je kronična in v napredovalni fazi pride do nepopravljive motnje ventilacije. KOPB je človeštvu poznana že zelo dolgo, vsaj toliko, kolikor časa obstajajo cigarete. Pod besedo KOPB se skrivata dve besedi: kronični bronhitis in emfizem. Veliko se pa o njej govori v zadnjem času, saj število obolelih vztrajno narašča in zaradi je umre v Sloveniji letno od 500 – 600 oseb, kar ni malo. Narašča tudi število žensk, ki obolevajo za to boleznijo, kar se pripisuje porastu števila kadilk. Strokovnjaki napovedujejo, da naj bi se KOPB povzpela kar na tretje mesto vzrokov smrtnosti po vsem svetu do leta 2020. KOPB je bolezen, ki je najpogostejša pri kadilcih in sicer jih je v tej skupini prizadetih približno 20%.
KOPB se največkrat odkrije v poznem življenjskem obdobju, torej po 60 letu starosti. Bolezen je velikokrat spregledana, oziroma se simptome pripiše drugi pljučni bolezni. Bolezen se ponavadi začne že kmalu po 40 letu in pomembno je, da tudi sami prepoznavamo simptome bolezni.
Kdaj posumimo na bolezen?
Pomembno je zgodnje prepoznavanje simptomov, saj drugače lahko bolezen ostane neodkrita in seveda nezdravljena. Najpogosteje pomislimo na bolezen , če so prisotni spodaj našteti dejavniki:
- Stari ste 40 in več let, ste kadilec ( vsaj 10 let) ali bivši kadilec
- Pogosto jutranje kašljanje in izkašljevanje sluzi
- Zadihate se med vsakodnevnimi opravili
- Delate v prostorih, kjer je polno prahu ali ste izpostavljeni raznim kemikalijam
- V zimskem obdobju ste pogosto prehlajeni
Nekateri te znake pripisujejo zgolj dejstvu, da so kadilci in zaradi tega ne obiščejo svojega osebnega zdravnika. Seveda pa vse to ni dovolj za postavitev diagnoze. Začetek KOPB odkrivamo s preiskavo, ki jo imenujemo spirometrija in je osnovna, neboleča preiskava, katere namen je izmeriti volumen zraka v pljučih in pretok zraka v dihalnih poteh. Opravljajo jo v dispanzerjih za pljučne bolezni. Bolnik pred pojavom zapore dihal, dolga leta kašlja in izkašljuje. KOPB napreduje počasi, pri poslabšanjih bolezni, bolniku piska v pljučih, izkašljuje gnojni katar, v prsih ga tišči, zmanjša se njegova telesna zmogljivost. Vzrok za akutna poslabšanja so tudi različne virusne in bakterijske okužbe. Takrat se zgoraj opisanim simptomom pridružijo še vročina, zamašen nos, vneto grlo, celo zmedenost in nespečnost, kar je pa posledica kopičenja CO2 v krvi ( ta pojav se imenuje hiperkapnija).
Dejavniki tveganja za KOPB
Glavni dejavnik za nastanek KOPB je seveda kajenje. Ostali dejavniki, ki pomembno vplivajo na nastanek bolezni so:
- Onesnažen zrak
- Pogoste okužbe dihalnih poti v zgodnjem otroštvu
- Genetski dejavnik – pomanjkanje encima , ki ga imenujemo alfa 1( antitripsin)
- Pogosta izpostavljenost dimu, prahu, kemikalijam, ki vsebujejo dražljive snovi
- Tudi pasivna izpostavljenost cigaretnemu dimu je lahko dejavnik tveganja za nastanek bolezni.Simptomi, ki so na začetku zelo blagi, pa v napredovalni fazi lahko zelo omejijo telesne sposobnosti in sicer na tak način, da prizadeti ni več sposoben opravljati najosnovnejših dejavnosti. Podatki iz leta 2001, ki veljajo za Evropo in Severno Ameriko, kažejo zmanjšanje zmogljivosti v procentih in sicer za naslednje dejavnosti:
- Pri družabnih dejavnostih za okoli 43%
- Pri športi in drugih oblikah rekreacije za 64 %
- Pri gospodinjskih opravilih za 43%
- Pri spanju 38%
- Pri spolnosti za 30%
KOPB ima štiri stopnje od blage oblike pa do zelo hude oblike KOPB, ki je četrta stopnja. Bolezen je kronična, kar pomeni da ni ozdravljiva, je pa z zdravili in kisikom obvladljiva.
Zdravljenje KOPB
Prva stvar, ki jo moramo narediti in je nujna( če smo kadilec), je prenehanje kajenja. KOPB zdravimo s tako imenovanimi bronhodilatatorji (zdravila širijo sapnice in jih vdihujemo). Ta zdravila se uporabljajo ob poslabšanjih bolezni, torej po potrebi. Protivnetna zdravila uporabljamo v kombinaciji z bronhodilatatorji, izbira zdravila pa je odvisna od same stopnje bolezni. Zdravljenje z protivnetnimi zdravili je dolgotrajno, bolniki morajo upoštevati navodila zdravnika. Pomembna je tudi fizična aktivnost, ki izboljša splošno zmožnost tako fizičnih naporov kot občutek utrujenosti. Izvajati se naučimo dihalne vaje, vzdržujmo telesno težo, kajti odvečni kilogrami nam jemljejo odvečno energijo, če smo presuhi, pa lahko bolezen hitreje napreduje. Naučimo se tudi varčevati z energijo, kajti kronično pomanjkanje kisika nam zmanjšuje energetske zaloge. In seveda se je nujno prilagoditi bolezni, opravljajmo le stvari, ki nas ne bodo preveč utrujale.
Če smo zdravi, je dihanje za nas nekaj popolnoma samoumevnega. Ko pa zbolimo, se zavemo, da to le ni tako. Zato se potrudimo in naredimo nekaj zase, preden bolezen napade. In če napade, ne obupajmo.
