Katera je tista lastnost, ki jo v življenju nujno potrebujemo? Vztrajnost. In zakaj je tako pomembno, da smo vztrajni? Predvsem zaradi nas samih, da dosežemo določene zastavljene cilje, čeprav le ti niso najpomembnejši. Pomembnejše je dejstvo, da z vztrajnostjo pridemo do točke, ko prekosimo sami sebe in na tak način napredujemo tako osebnostno kot psihološko. In naslednja težka naloga za nas ne bo več problem, saj imamo eno zmago že za seboj, ki smo jo dosegli ravno z vztrajnostjo.
V fiziki pomeni vztrajnost »značilnost teles, ki vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi smeri hitrosti ter spremembi velikosti«. Vztrajnostna masa telesa je merilo za vztrajnost. Vztrajnost v vsakdanjem življenju pa nam pomaga premagovati ovire, vztrajnost nas lahko pripelje do pomembnih rezultatov. In vztrajnosti v našem življenju je dovoljeno, da spreminja smer hitrosti in tudi velikost. Seveda obstajajo ljudje, ki znajo vztrajati in nikoli ne obupajo in so ljudje, ki pri prvem porazu vržejo puško v koruzo. Z vztrajnostjo se lahko otresemo določenih slabih navad, kot so kajenje, slaba prehrana, premalo gibanja…. In še bi lahko naštevali.
Pomembnost vztrajnosti
Kot sem že omenila, nas vztrajnost okrepi tako psihično kot osebnostno, lažje premagujemo ovire in dosegamo cilje, ki smo si jih zastavili. Nikoli se ne smemo ustrašiti poraza, saj je ta del življenja in tudi del uspeha. Zgledovati bi se morali po otroku, kajti, če bi ta obupal pri prvem padcu, ne bi nikoli shodil.
Če vemo, kaj želimo in, če nas to, kar si želimo tudi osrečuje, potem je vredno vztrajati na tej poti. Kajti ta pot do cilja bo potem naš izziv in z lahkoto bomo premagovali morebitne ovire. Vztrajajmo pa le pri situacijah in odnosih, kateri nam pomagajo pri napredku, kjer se bomo počutili dobro, kjer bomo na cilju tudi spoštovani. Ni vredno vztrajati pri nerealnih ciljih, pri situacijah, za katere že vnaprej vemo, da nas onesrečujejo. Vsekakor pa ne smemo prehitro obupati in vreči puške v koruzo, če pač ne gre tako, kot bi si mi želeli. Dobro je tudi, če si za določene izzive postavimo določen datum. In ko pridemo do tega datuma, smo zmagovalci. In nato sledi nov izziv. In nova zmaga. Postanemo čedalje samozavestnejši in naša vztrajnost je okrepljena. Če je bil naš cilj shujšati in nam je to uspelo, je zrasla tudi naša samopodoba, veselimo se uspeha in nič ni narobe, če to tudi proslavimo. Ko dosežemo določen cilj, se nikar takoj ne zaženimo v naslednjega.. privoščimo si malo lenarjenja in uživanja, šele nato nadaljujmo.
Kaj, če smo neuspešni?
Nič hudega, če nam kdaj spodleti, le odnehati ne smemo. Vedno znova moramo poskusiti, morda si zastavimo realnejši izziv. Pravijo, da s učimo na napakah, torej jih ne bomo ponovili pri naslednjem poskusu. Poiščimo si pravo motivacijo, pa naj bo to nagrada v obliki potovanja, obisk kozmetičnega salona, nova obleka.., karkoli. Cilj bo toliko bolj sladak. Včasih se zgodi, da obupamo pred samim ciljem, kajti ravno tik pred koncem poti je morda najtežje. Ne popustiti, pogumno naprej, zmaga je ponavadi zelo blizu. Tako ali drugače smo v življenju postavljeni pred določene situacije, ki jih je potrebno premagovati in brez dobre volje, motivacije, poguma in vztrajnosti ne gre. Najbolje se je soočiti s strahovi, tudi z dvomi, ki se v nas porajajo, jih premagati in zakorakati proti cilju.
Nekateri strokovnjaki menijo, da je dovolj 21 dni, pa že prevzamemo nove navade, oziroma nam le te preidejo v kri. Po tem obdobju je še vedno nujno potrebna vztrajnost in disciplina, vendar je vse lažje. In 21 dni ni tako dolgo obdobje, da ga ne bi zmogli osvojiti in nadaljevati življenje z novimi, boljšimi navadami. Torej… bodimo pogumni in naučimo se vztrajati.
Charles Dickens je menil takole o vztrajnosti: » Edina človeška lastnost, ki nam vliva upanje in daje tolažbo, je vztrajnost, saj po prizadevnem delu vztrajnost vedno rodi sadove«
In tega se tudi v vsakdanjem življenju poskušajmo držati.
