V današnjem času, ko nam mediji in družba vsiljujejo in ponujajo podobe o tem, kakšna mora biti lepa ženska, kakšno mora biti njeno telo, kaj vse je dobro, da naredi in postori, da bi bila »prava ženska«,….. ni lahko biti ženska. Mnogo žensk je ravno zaradi teh pritiskov nekako razpetih med realnostjo in med pričakovanji okolice, družine. Novodobna ženska mora biti superženska, ki hodi v službo, ki je hkrati dobra žena, mati, gospodinja in še kaj. Ki ni nikoli utrujena in, ki si ne dovoli priznati, da vsega ne zmore ali pa ne zna narediti. Zaradi pritiska okolice si popravljamo telo, vbrizgujemo botox, da bomo videti urejene in brezhibne. Za koga to počnemo? Zase? Samo zato, da bomo všečne drugim? In kaj je rezultat vsega tega? Pomanjkanje samozavesti, zmanjšano samospoštovanje in seveda nezadovoljstvo. Zato raje pokažimo, da smo ženske ženstvene, da zaradi pritiska družbe ne bomo postale arogantne, možače in agresivne, ampak bomo dame, na katerih že od daleč sije samozavest, nežnost in ženskost. In, ki ne bo postala možača, ampak bo ostala »klasična« ženska, taka, kot si jo moški želi.
Ženska skozi zgodovino
Položaj, v katerem smo ženske danes, ni sam po sebi umeven, ampak je pridobljen skozi leta. Če pogledamo malo nazaj v zgodovino, vidimo, da je bila ženska vedno v podrejenem položaju in nekako pomočnica moškemu, vsaj tako opisuje žensko Sveto pismo. V odlomku iz Svetega pisma (Prvi človek v raju), piše takole: »Ni dobro človeku samemu biti, naredim naj mu pomočnico, njemu primerno. Med spanjem je bog Adamu vzel rebro in napolnil z mesom njegovo mesto. In Gospod je naredil z njegovega rebra ženo, ter jo privedel Adamu. Zaradi tega bo zapustil očeta in mater in se bo držal svoje žene in bosta eno telo«. Razlaga za to je enakopravnost, ki pa je z leti zbledela. V Svetem pismu je Eva zapeljala Adama v greh in tudi zaradi tega je postala ženska manjvredna, saj je bila ona glavni krivec, da je moški z njo jedel jabolko. In zaradi te krivde je postala ženska podrejena moškemu. Po načelu cerkve je bila ženska popolnoma podrejena očetu in (ali) možu.
Tudi filozofi so pisali in razmišljali o ženskah. Za Platona so bile najprej v enakopravnem položaju, vendar si je pozneje premislil in sicer je to opravičil z žensko šibkostjo. Aristotel je dejal, da je ženska popačena podoba moškega, manj razvita, zato ne uspe predelati menstrualne krvi do take mere kot je semenska tekočina. Pallavicini, ki je bil Aristotelov privrženec, je imel žensko za zmoto narave, dobro le za rojevanje in s številnimi napakami. Tudi Tomaž Akvinski je imel žensko za »hitro rastoči plevel«.
Ker je imela cerkev pomembno družbenopolitično vlogo, ni čudno, da se je dolgo ohranjal podrejeni položaj ženske. Vendar pa niso vsi tako razmišljali. V Egiptu je odigrala ženska pomembno vlogo, saj je pravico do vladanja prenašala hči, ne sin. V Egiptu je ženska smela celo trgovati in je bila enakopravna možu tudi v vsakdanjem življenju.
Tudi upodobitve ženske kot Venera, kaže na spoštovanje do žensk ali mater v prvinski družbi, kjer naj bi imela ženska vodilen položaj. V stari Grčiji so bile ženske v podrejenem položaju, ženska ni imela nobenih pravic. Ravno tako v Rimu, le da se je tu, za razliko od Grkinj, lahko pojavljala v javnosti.
Položaj žensk se ni spreminjal vse do konca 19. stoletja, šele takrat smo ženske pridobile pravice do spremembe svojega socialnega položaja, do volitev, do izobraževanja. Kljub temu je bila ženska za isto delo slabše plačana kot moški. Vendar pa je danes ženska enakopravna moškemu, opravlja »moške poklice«, hkrati pa moški bolj sodeluje pri »ženskih opravilih« in na tak način razbijata stereotipe o tem kaj je »moško« in kaj je »žensko«. Vendar je ženska, kljub temu, da je v povprečju višje izobražena kot moški, še vedno slabše plačana.
Kaj pa pomeni biti »prava« ženska?
Prava ženska je dama v pravem pomenu besede, lepa, urejena, čustvena, strastna, hkrati nežna in odločna, samozavestna in zapeljiva. Dobro pozna svoje argumente, je diplomatska, drži obljube in zna dajati, zna pa tudi jemati. Je odlična ljubimka, ki točne ve kaj hoče, nima potrebe po skrivalnicah, podira tabuje in ne ovinkari(vsaj ne preveč). Prava ženska je prilagodljiva, ne mara komplicirati življenja sebi in svoji družini, odreagira primerno situaciji. Prava ženska se ima rada, zna se postaviti zase, zna uporabiti besedo »ne«. Je negovana, vzame si čas zase, ukvarja se s športom, pazi na prehrano, zna uživati v »pregrehah« in zna sprejemati odgovornost za svoja dejanja kot tudi posledice. Preveč feminizma škoduje, prepustimo se moškemu, ki nas želi osvajati in varovati.
Kako postati »prava«ženska?
Izkoristimo adute, ki so nam dani kot ženski. Predvsem se imejmo rade, spoštujmo sebe in svoje telo. Bodimo samozavestne, vzemimo si čas zase, za svoje rituale, ne skoparimo s preparati, ki nam polepšajo kožo in telo. Ženska naj sije v svoji lepoti, poudarimo jo make-upom, negujmo in poudarimo svoje obline. Oblačimo se kot ženske, obujmo čevlje z visoko petko, naj v naši garderobi ne prevladujejo le hlače in trenirke.
Izobražujmo se, naučimo se smejati, bodimo igrive, družimo se z dobrimi prijatelji, poskrbimo za telesno aktivnost…predvsem pa ne tekmujmo z moškimi, raje se prepustimo njihovemu razvajanju, kajti moški, ki nas ima rad, bo to z veseljem počel…le prepustiti se moramo. Delimo komplimente, saj tudi mi ženske rade slišimo. In starajmo se dostojno, ne sramujmo se gub, z leti postajamo modrejše, izkušnje, ki smo si jih nabrale, nam lahko le koristijo. Žar srečne in zadovoljne ženske je neprimerljiv.
