Se vam kdaj zgodi, da ne morete zaspati? Se premetavate in obračate? Ali pa se prebudite sredi noči in ne morete več zaspati? Spanec je zelo pomemben za pravilno delovanje možganov in delovanje celotnega telesa. Globok spanec osveži telo, spanec s sanjami pa naj bi, vsaj tako trdijo znanstveniki, obnavljal duha in to tako, da odstranjuje odvečne informacije. Težave s spancem torej niso le neprijetna zadeva, lahko zelo resno vplivajo tako na naše počutje kot zdravje. Že ena sama neprespana noč lahko povzroči kup težav.
Kaj se dogaja z nami med spanjem?
Velika večina nas pričakuje, da se bomo zbudili čili in spočiti. Ugotovitve kažejo, da imajo ljudje, ki spijo šest ur ali več( vključene so dve dobi globokega spanca in REM-spanca), boljši spomin, kot tisti, ki spijo manj. Marsikdo pa zanemarja spanje in to zato, da lahko počne kaj drugega. Starejši ljudje ne spijo več tako dobro kot nekoč, kajti s starostjo postane spanec lahen in nestalen. Zgodi se, da se starejši ljudje zbudijo tudi dvajsetkrat na noč, torej dvakrat pogosteje kot mlajši ljudje. Če tako spite, se zagotovo ne zbudite dobre volje, ampak ste utrujeni in čemerni, pa še duševne sposobnosti so okrnjene. Medtem, ko spimo, se v možganih zvrstijo različne aktivnosti, katere se ponavljajo. V vsaki ponovitvi je pet faz spanja – ena REM faza ( hitro premikanje oči) in štiri ne- REM faze. Spanje napreduje od prve faze ( traja pet minut, od trenutka, ko utonemo v spanec, druga faza traja od 15 – 30 minut, tretja in četrta faza skupaj trajata od 30 – 40 minut) do REM faze ( ta traja 10 – 25 minut, srčni utrip je hitrejši, krvni tlak višji), potem se pa vse to ponovi do petkrat na noč. Ko postajamo starejši, torej po petdesetem, šestdesetem letu, vse več spimo v prvi in drugi fazi, vse manj je globokega spanca. Pri starejših ljudeh in pri ženskah v menopavzi, četrte faze sploh ni.
Koliko spanca sploh potrebujemo?
Naše spalne navade se z leti spreminjajo, mlajši od sedemdeset let ga potrebujejo od sedem do osem ur na noč, starejši jih potrebujejo šest. Seveda pa to ne velja za vse, nekaterim je dovolj le pet ur, nekateri pa se počutijo naspani po desetih urah. Zanesljiv kazalec, ali spimo dovolj ali ne, je ta, da se zjutraj sami zbudimo brez budilke, čili in naspani. Če pa se zbujate utrujeni in se nikakor ne morete naspati, začnite iskati vzroke za to, kajti, kot smo že omenili, nespečnost in utrujenost lahko povzročata zelo resne zdravstvene težave kot so: oslabljen imunski sistem, poveča se količina stresnih hormonov, pojavi se lahko manj učinkovita presnova glukoze, kar lahko izzove sladkorno bolezen tipa 2. Zmanjša se naša koncentracija, poslabša spomin, okrnjeno je tudi logično sklepanje. In nenazadnje, premalo spanca je lahko vzrok za prometne nesreče, kajti naše reakcije so zmanjšane. Raziskave kažejo, da pomanjkanje spanca lahko vpliva enako na naš organizem kot čezmerno uživanje alkohola.
Najpogostejši razlogi za nespečnost
Občasno ima vsak od nas težave z nespečnostjo, kar pa seveda ni tak problem. Kronična nespečnost se pojavlja vsak dan in traja več tednov ali mesecev. Nespečnost sama po sebi ni bolezen, je pa znak drugi težav tako telesnih, čustvenih in vedenjskih. Najpogostejši vzrok, če ne celo vodilen, je zagotovo stres, ta tako ali drugače botruje marsikateri zdravstveni težavi. Če stresni hormoni pred spancem krožijo v našem telesu, le ti preprečujejo nastajanje melatonina, kateri pomaga spancu. Tudi kofein in alkohol zelo slabo vplivata na spanec, učinek kofeina se pozna še deset ur potem, ko ga zaužijete, sploh pri starejših. Alkohol, čeravno najprej deluje pomirjevalno, kasneje, ko se njegov učinek razgubi, moti spanec. Tudi hormonalna nihanja, vročinski vali med menopavzo, vplivajo na kvaliteto spanca, zato pomaga nadomestna hormonska terapija. Tudi različna zdravila, zlasti kortikosteroidi, zdravila za zdravljenje arterijske hipertenzije, astme in depresije, lahko zelo vplivajo na spanec. Nekatera zdravila za hujšanje vsebujejo psevdoefedrin, torej poživilo, zato, če imate slab spanec, se o jemanju le teh posvetujte z zdravnikom. Depresija je tudi eden od vzrokov, ki preprečuje dober spanec, tukaj pomaga zdravljenje le te.
Kako si pomagamo pri nespečnosti?
Če poznamo vzrok za nespečnost, seveda poskusimo najprej vplivati nanj oziroma ga odpravimo. Morda je dovolj, da se odpovemo kavi, tudi alkoholu pred spanjem. Poskusimo vpeljati določen ritem, torej, pojdimo vsak večer ob isti uri v posteljo. Naučimo se obvladovati stres z različnimi tehnikami sproščanja ter meditacijo. Uspavala niso najboljša rešitev, saj se po prenehanju jemanja nespečnost zopet pojavi, lahko se celo razvije odvisnost in to lahko pomeni, da boste potrebovali pomoč pri odvajanju. Spalnica naj bo mirna in dovolj temna, ne preveč topla. Postelja naj bo le za spanje in spolnost, izogibajmo se gledanju televizije v njej, plačevanju računov in drugim podobnim aktivnostim. V posteljo pojdite ravno dovolj podprti s hrano…torej ne lačni in ne presiti. Poskusite lahko tudi z različnimi zeliščnimi napitki kot so kamilica, baldrijan, sivka, pasijonka.
Poskrbite tudi, da bo postelja prava. Čez dan bodite dejavni, počnite kaj zanimivega, zvečer boste lažje zaspali.
