Grozdje je ena najstarejših kultur, ki jih je človek vzgajal. Ni zahtevna rastlina za vzgajanje, ljubi vodo, sonce in toploto. Za grozdje lahko rečemo, da je rastlina, ki v sebi zadržuje obilico sončne energije….in je zato zelo zdravilno. Grozdje je sestavljeno iz 80% vode, ostalo so beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, tanini, pektin,organske kisline, vitamini ter minerali. Je izjemno hranljivo, kljub mali kalorični vrednosti. Pri nas je najbolj znana predelava grozdja v vino, vendar pa je iz grozdja mogoče pripraviti manj znane zdravilne pripravke. Kot vemo, nam grozdje daje energijo, pomaga pri depresiji, pozitivno vpliva na živčno napetost, izboljšuje spomin in naše mentalne sposobnosti. Grozdje nam pomaga tudi izboljšati prebavo in zmanjšati različne prebavne motnje, izboljša se delo žolčnika in jeter. Izjemno pa je tudi za žilni in dihalni sistem, jača srce in stene žil, zaradi tega se izboljša pretočnost krvi, ugodno deluje na aterosklerozo ter na vnetje ven. Sveže stisnjeni sok iz grozdja odlično deluje v boju z težkimi obolenji kot je rak. Ker je grozdje polno vitaminov in mineralov, normalizira v telesu ph, zato si ga privoščimo v izobilju, le sladkorni bolniki ga morajo previdno vključevati v svoj jedilnik. Grozdni sok se dobro obnese tudi v kozmetiki, lahko kot piling, maska ali v obliki kozmetičnega pripravka, tako za kožo kot za lase. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je tudi vino zdravilno oziroma, da ima zdravilne učinke na naše telo…..vendar le v zmernih količinah.
Vino
Kot vemo, so vino pridelovali že 6000 – 4000 let p.n.š. in sicer na območju Mezopotamije. Vino je bilo takrat privilegij vladarjev in ljudi višjih slojev. Status vina se je skozi zgodovino spreminjal, Hipokrat ga je zelo rad priporočal kot del prehrane, v srednjem veku je bilo vino zdravilo za različne bolezni in, ko je razsaja kolera po Nemčiji ( v 19. stoletju), je baje vino služilo kot razkužilo za vodo. Benjamin Franklin pa je takole dejal o vinu: “Vino je dokaz, da nas ima bog rad in, da nas rad vidi vesele.” Seveda pa ne preveč vesele.
Vino, to vemo tudi danes, ima številne zdravilne lastnosti… zaužito v zmernih količinah. Kakšne vrste vina poznamo…vemo vsi….kako ga pridelujemo tudi. Bela, rdeča, rdečkasta in rozeji…to so barve, ki označujejo vina. Vsakih nekaj let se zamenja priljubljenost vina, dolgo je veljalo, da je rdeče vino bolj zdravo od belega, vendar je ta teorija ovržena, zdravilni učinek je enak pri obeh vinih. To, da je rdeče vino bolj zdravo od belega pa gre na rovaš žveplu, ki se ga dodaja belemu vinu. Kaj je pa tisto kar vino dela tako dobro za naše zdravje? Vino vsebuje različne minerale, ki so pomembni za naš organizem. Magnezij in natrij sta dva taka minerala, ki sta vezana na organske kisline v vinu, le te se z lahkoto razgrajujejo v našem organizmu. Vino vsebuje vsaj 400 sestavin, vendar pa je njihova hranljiva vrednost majhna. Bogato je tudi z vitamini skupine B, sploh z B2 in B3 vitamini. Antioksidant resveratrol, učinkovina, ki jo imajo znanstveniki za največje odkritje v zadnjih dvajsetih letih ki se jih zadnje čase tako pogosto omenja, je najbolj zaslužen za zdravilno delovanje vina. Spada med polifenole in ti so uspešni v boju proti raku, preprečujejo krvne strdke in ščitijo žilne stene. Vino ima tudi visoko kalorično vrednost, v litru vina se skriva od 600 – 700 kalorij, kar pomeni da je enakovredno krožniku testenin s parmezanom in omako. Torej previdno vsi, ki imate sladkorno bolezen, težave s prekomerno težo. In seveda takšen način prehranjevanja lahko vodi v …alkoholizem. Zmerne količine vina dvignejo ravan dobrega holesterola v krvi (HDL). Vino ugodno vpliva na prebavo, pomaga pri presnavljanju beljakovin, povečuje apetit, je dober diuretik. Češki zdravniki celo priporočajo zmerno pitje vina pred fizično aktivnostjo, ker naj bi ta kombinacija zvišala dober holesterol v krvi in je tako organizem na nek način zaščiten pred kardiovaskularnimi boleznimi.
Kaj še moramo vedeti o vinu?
V vinu je alkohol in kot vemo pretirane količine alkohola lahko vodijo v depresijo, zviša se nam krvni tlak, poveča se možnost za nastanek kapi, vodi v cirozo jeter ali njihovo zamaščenost, poveča s pojavnost raka v ustih, grlu, na požiralniku, dojkah, sladkorne bolezni in seveda debelosti, saj je vino zelo kalorično. Nikakor ne smemo pozabiti, da alkohol povzroča nasilje in poveča se možnost prometnih nesreč. Vino pijmo na poln želodec, po jedi v zmernih količinah in sicer velja za moške 3 – 4 enote alkohola( dva kozarca vina), za ženske 2 – 3 enote alkohola( kozarec vina). In ne vsak dan. Francoski paradoks je dober pokazatelj zmernega pitja vina ob obrokih, saj je splošno znano, da imajo Francozi manj srčnožilnih obolenj. Ženske alkohol presnavljamo hitreje kot moški. Če vina običajno ne pijete, ga zaradi njegovih zdravilnih učinkov niti ne začnite piti. Snovi, ki so koristne za zdravje lahko pridobite drugje. Vina oziroma alkohola ne smejo uživati zdravljeni alkoholiki, nosečnice, ledvični bolniki, bolniki s cirozo jeter ter bolniki, ki uživajo veliko zdravil.
Torej… vino ugodno deluje na naš organizem, vendar zaužito v zmernih količinah.
