Knjige vedno nosijo sporočilo. Že od nekdaj rada pišem. Zato bi tokrat rada z vami delila nekaj vrstic o mojem literarnem delu. Sprva pa bi se rada zahvalila vsem zvestim bralcem, ki podpirajo moje ustvarjanje. Nekaj let nazaj sem napisala svoj prvi roman, po imenu Venerina ogrlica. Primeren je za ljubitelje romance, prepletene z zgodovinsko podlago. Predvsem za mladino in odrasle.
Moja junakinja je Chrystal, mlado, pogumno dekle, ki slučajno naleti na sled svoje mame. Ta naj bi že davno preminula. Chrystal v nesreči pomaga Rochester, čedni plemič, ki se izkaže za dobrega prijatelja. In kmalu postane tudi več kot to… Ozadje zgodbe je postavljeno na konec srednjega veka, pravzaprav v prestop v renesanso. Ljubezenska zgodba z napetim odkrivanjem skrivnosti popelje bralca v svet srednjega veka, dovoli mu bežen vstop v blišč in bedo sloja plemstva in njegovih podložnikov. Morda bo pritegnil predvsem mlajše bralke, saj med drugim vsebuje prizore zapeljevanja, sprva nedolžnega spogledovanja. Seveda pa je nabolj napeto iskanje izginule, ki razkrije veliko krajo slovite Venerine ogrlice. Kraljičine.
Po razpletu se pred mladim parom odpre nov svet, saj zaživita samostojno. Kar bralce popelje do nadaljevanja zgodbe, do romana Edward Lowe na Ognjeni zvezdi. V divjost paradiža, raj na zemlji, ki kot vedno skriva tudi kaj nevarnega. Ljubeči par spozna marsikaj novega, med drugim gusarja Edwarda Lowa. S skupnimi močmi se odpravijo na lov na zaklad.
Naj vam zaupam, da mi je delno kot navdih pri pisanju drugega dela služilo tropsko otočje z druge strani naše poloble. Sama knjiga opisuje tudi tamkajšnjo naravo, običaje ter živali. Je daljša od prve, saj so detajli bolj podrobno predstavljeni, tudi glavni junaki, oziroma gusarjeva podoba pride bolj do izraza. Številne dogodivščine, ki se pripetijo na tropskem otočju vodijo bralca postopoma, od poglavja do poglavja do skrivnosti, ki jo sam roman razkriva. Ta je omenjena med vrsticami, le poiskati jo je treba. Rdeča nit povezuje dogodke z ljubeznijo do narave in človeka. Prikazuje harmonijo in sposobnost ljudi, da si med seboj pomagajo, še posebej v dramatičnih trenutkih.
Še posebej upam, da vam bo zgodba polepšala kak turoben zimski večer, ko se večina rada pogrezne v udobje naslanjača ali kavča, popije topel čaj ali kavo ter se preda branju. Knjige v sebi vedno nosijo določeno sporočilo. Kajti avtor jih ponavadi ne napiše le za lastno zabavo, temveč bi rad svoja dognanja, razmišljanja in utrinke domišljije delil z bralci. Zato bi bilo krasno, da bi v Sloveniji še bolj spodbujali branje del domačih pisateljev ter ne le tujih. Saj prevedena dela slednjih tako in tako bere že milijone ljudi po vsem svetu ter lahko mnogi med njimi potemtakem brezskrbno živijo na račun pisanja. Kajti le s tem, s spodbujanjem domačih literatov lahko ohranjamo naš materin jezik in širimo svoj pogled na svet. Če samo pomislim koliko angleških besed je prevzela t.i. ‘ljubljanščina’, da germanizmov niti ne omenjam. Popačenke preidejo v kri, a marsikdo se kmalu zave, da pravzaprav bolj pravilno slovensko kot mi, Ljubljančani, govorijo v drugih slovenskih občinah. No, toliko o tem, hehe, da ne zaidem povsem s poglavitne teme. Moja romana vsebujeta prvine slovenskih starinskih besed, zato ne sodita med najbolj lahkotno branje. A morda s tem marsikomu predstavita kako besedo, ki ji morda že skoraj grozi izumrtje. Literarno, seveda. Kdor, na primer, spremlja recenzije literarnih del, bo vedel, o čem govorim. Vsako delo vsebuje nekaj posebnega, sam izraz le-tega pa je povsem nekaj drugega. Kajti jezik je živ. In tega se moramo zavedati in mu pustiti, da se razvija. Kot dete v plenicah. Pa naj gre za fantazijo, resnično izpoved ali poizkus nečesa povsem novega. Vsaka zgodba nekaj razkrije, tudi fantazijska je lahko plod delčkov resničnih dogodkov. Zato je pogosto kar obvezno prebrati kako knjigo, še posebej, če ta nauči kaj življenjsko pomembnega. Pa naj bo to kaj ključnega o določeni veri, ali pa nekaj povsem tretjega. Nikdar se ne ve. Kajti v znanju je moč. In slednja je dandanes v smislu osnovnega preživetja še kako pomembna.
Ljudje imamo radi kulturo, večina nas. Zakaj bi jo potem označevali za manjvredno, ko lahko tako lepo polepša naša življenja. Melodija, zapis, slika… vse to je del nas, podoba našega sveta.
Ob tej izjemni priložnosti, predstavitvi svojega prvenca in njegovega nadaljevanja bi vse rada povabila k sodelovanju. Naj omenim, da je roman Edward Lowe na Ognjeni zvezdi na izposojo le v nekaj knjižnicah, in sicer v: Grosuplju, Kranju, Mariboru, Murski Soboti in Ljubljani.
*Kdor mi prvi pošlje pravilno skrivno sporočilo omenjenega dela na elektronski naslov izpodperesa7@gmail.com prejme za nagrado pravljico V deželi Grmičkarija.
Zaželen je osebni prevzem, lahko pa prejmete nagrado preko pošte. Za slednje bi prosila, da pripišete svoj domači naslov.
Drugi in tretji sodelujoči pa prejmeta popust pri nakupu pravljice. Slednje velja tudi za vsakogar, ki odgovori na sledeče vprašanje: »Kateri predmet, ukraden v romanu Venerina ogrlica je bil najbolj dragocen?« V naslovno vrstico pa prosim zabeležite besedi Nagradna igra. Pravljica se prodaja preko distributerja Buča. Datum zaključka igre še ni določen.
Bom vesela vašega sodelovanja. Pa veliko super zanimivih knjig naj vam prinese prihodnost!
