Veliko izmed nas se je vsaj enkrat v življenju srečala z dejstvom, da je predebel, da sam sebi ni najbolj všeč, da zdravje ni v najboljšem stanju, da bi stvari lahko bile v celoti boljše kot so sedaj. Nekateri smo poskušali to, kar je v človeški naravi – vžgali računalnik, odprli brskalnik, vtipkali Google, vanj pa dieta. In prikazala se je čudovita punca s popolnim trebuščkom, ravno pravo ritko, moški s “sixpacki”, bicepsi praktično širšimi od vratu in podobno. Seveda – to je to, tak želim postati, po možnosti v 14 dneh ali še manj, saj je običajno, da se takih projektov lotevamo tik preden gremo na morje ali izlet.
Odločitev pade in entuziastično se v 10 sekundah spremenimo iz malce močnejše osebe v manekena oz. manekenko, za tem običajno sledi nekaj dni, ko je še vedno zanimivo in raziskujemo tole področje, za tem pa pride obdobje počasnega napredka, ki mu običajno sledi pomanjkanje hranil (in ne hrane). Po enem tednu, verjeli ali ne, tehtnica kaže 2 kg manj, počutje je sicer malenkost drugačno, z grenkim nasmehom si rečemo, pa da je malo boljše, čeprav globoko v sebi še vedno vidimo, da ni nekega napredka, ki bi si ga želeli oz. pride občutek, da sem zato, da sem malenkostno napredoval pri telesni masi, na drugem področju praktično v totalni depresiji – generalno pa je slabše kot je bilo.
Velikokrat sem poskusil te čudežne, magične diete in pristal na tem, da sem bil praktično podhranjen s hranili, ki sem jih nujno potreboval – ki jih vsi nujno potrebujemo, mišična masa se mi je zmanjšala oz. postal sem “švohnejši” kot sem bil, ponavadi pa se pri teh dietah masa zmanjšuje na račun vode v telesu – torej dejansko telo postane dehidrirano na račun veselja pri gledanju tistih treh ali štirih številk na tehtnici – vsi pa vemo, da to ni prava pot, saj brez vode ni življenja.
Padel sem v neko stanje, kjer v bistvu nisem niti verjel da je karkoli možno spremeniti na bolje, preprosto se težave nisem lotil po delih ampak iz celote, kar je bilo nekako narobe – podobno kot, če bi hotel jabolko pojesti celo v enem koraku. Kmalu za tem sem spoznal nekega gospoda preko podobne strani kot je tale – prej nisem nikoli slišal zanj in nihče od mojih bližnjih tudi ne. Ponudil mi je pogovor in me celo povabil, da bi morda skupaj šla na telovadbo. Meni osebno je bilo to zelo čudno ampak rekel sem si – ok. Zakaj pa ne, zgubiti ne morem praktično nič razen teh nekaj ur. V bistvu sva se imela dejansko fajn, telovadba mi je bila všeč, čeprav nisem nikdar prej rad telovadil. Po nekaj telovadbah se mi je stanje izboljšalo, hkrati pa sem v tem užival. Kasneje sem spoznal še celotno ekipo za njim, katere cilj, motivacija oz. bistvo je izboljševanje počutja ljudi oz. pomoč ljudem pri izgubljanju telesne maščobe, pridobivanju mišic in podobno, skupaj s tem, da se človek ima fajn. S tem, ko sem se imel fajn sem pozabil na stres, ko sem pozabil na stres, je prišla sprememba na bolje še hitreje. Pri meni je prišla s svetlobno hitrostjo. Verjeli ali ne – hkrati sem se boljše počutil, bil sem bolj produktiven na vseh področjih življenja, lažje sem prenašal vse oblike stresa, hkrati pa sem tudi jaz bil manj pod stresom, rezultati pa so prišli sami od sebe, nič več stalne gonije za stvarmi. Seveda, da ne bo pomote – tukaj ni šlo za nekajdnevno delo, tudi nekajtedensko ne, se je pa stanje iz dneva v dan spreminjalo na boljše in se še vedno spreminja na boljše. Praktično, gledam za nazaj – gre tako hitro, da se še vedno težko navajam sam nase.
