Vzgojiti lastne sadike je zabavno za odrasle in za otroke, pa tudi smiselno: z njimi podaljšamo obdobje rasti, vzgojimo rastline, ki so že od rojstva prilagojene na naše okolje, pa tudi prihranek denarja je pomemben. Za svoje sadike potrebujemo le nekaj semen in kakovosten rastni substrat, ustrezen prostor in seveda – znanje. Idealno je, če imamo za vzgojo sadik na voljo ogrevan rastlinjak, sicer pa vsaj zelo svetel in relativno hladen prostor.
Katere so tiste najpogostejše napake, ki jih počnemo? Napake pri vzgoji sadik se nam lahko hitro maščujejo, zato jih je dobro spoznati, preden se lotimo sejanja. Poglejmo, kaj vse lahko naredimo narobe…in se temu izognimo:
Prezgodnja setev:
Letos je ta vrtičkarska »bolezen« nekaj manj pogosta, a zagotovo še ni povsem izginila. Prezgodaj posejane rastline prerastejo lončke, v katerih rastejo in porabijo vsa hranila. Do presajanja na vrt se utrudijo in postanejo starikave, zaradi česar še težje prenesejo presajanje na vrt, njihovo zdravje je trajno slabše, zato bodo veliko hitreje zbolele in postale plen škodljivcev, pridelek pa bo zagotovo manjši.
Kako je prav: za paprike, čilije in paradižnike, ki jih vzgajamo doma, je pravilo zelo preprosto: paprike sejemo 3 mesece, paradižnike pa 2 meseca pred datumom, ko jih je varno presaditi na vrt. V notranjosti Slovenije (za Primorsko veljajo drugačna pravila) paprike in paradižnike sadimo na vrt po 15. maju, zato sejemo paprike okoli 20. 2., paradižnike pa okoli 20. 3. (z največ enotedenskim zamikom nazaj ali naprej). Letos so dnevi za plod, če se bomo držali setvenega koledarja, 22. in 23. 2 (za paprike in čilije), ter 20., 21. in 22. 3. (za paradižnike).
Pregosta setev ali prepozno pikiranje
Pregosto posejane rastline se med sabo borijo za prostor, svetlobo in hranila, zato ne morejo postati močne in čvrste, pač pa ostajajo šibke in pretegnjene. Veliko hitreje podležejo boleznim in škodljivcem. Če rastline prepozno pikiramo, so med seboj že prepletene s koreninami, zaradi česar so poškodbe ob presajanju toliko hujše, enako tudi posledice.
Kako je prav: ko sejemo semena, pazimo, da bo imela vsaka rastlinica dovolj prostora okoli sebe, ko vzklije. Paprike in paradižnike sejemo v korita, ali v setvene pladnje. V setvene pladnje v vsako luknjo posejemo po 2 semeni; če vzklijeta obe, šibkejšega sejančka tik nad tlemi odščipnemo s škarjicami. Sejančke pikiramo vedno s koreninsko grudo. Prvo pikiranje opravimo, ko se klični listi postavijo v vodoravno lego, na vrhu sejančka pa že lahko opazimo prave liste. Pikiranje opravimo največ 2 x, ker se ob vsakem presajanju rastline dodatno poškodujejo, doživijo šok in vsaj za kratek čas zastanejo z rastjo. Poškodbe, ki nastanejo zaradi presajanja, zdravimo s homeopatskim pripravkom Calendula.
Preveč ali premalo zalivanja
Seme in sejančki nam lahko zaradi preveč vlage dobesedno zgnijejo ali splesnijo, zaradi suše pa propadejo.
Kako je prav: posode, korita in setvene pladnje, v katere smo posejali seme, enakomerno in temeljito navlažimo s pomočjo pršilke in prekrijemo s prozorno folijo. V tej začetni fazi seme potrebuje toploto in enakomerno vlago, svetlobe seveda še ne. Pokrite pustimo, dokler seme ne vzkali. Ko se pojavijo sejančki, posode takoj odkrijemo, da se rastlinice lahko osušijo in zadihajo. Sejančke poslej zalivamo s pršilko ali tako, da posodo in pladnje z njimi postavimo v pladenj s postano vodo, počakamo, da se zemlja navlaži, nato pa iz pladnja odlijemo odvečno vodo. Zemlja mora biti enakomerno in zelo rahlo vlažna, nikoli mokra.
Slaba zemlja
Tudi če vse ostalo naredimo prav – če je zemlja, v kateri bodo sadike zrastle, zanič, ne bo uspeha. V s hranili siromašni, nekakovostni ali z boleznimi in škodljivci okuženi prsti ne bomo mogli vzgojiti kakovostnih sadik.
Kako je prav: za vzgojo sadik priporočam Kompost z bioogljem za vzgojo sadik , ki je ekološki izdelek. Vsebuje kokosove vlaknine in biooglje z dodanimi mikroorganizmi, alge, ki rastline nahranijo z minerali in glistino – izločke deževnikov za dodatna hranila. Kokosova vlakna zagotovijo, da je substrat rahel, biooglje pa enakomerno zadržuje vlago, zato je tudi zalivati treba manj.
Nepravilna temperatura in premalo svetlobe
V preveč hladnem prostoru semena paprik in paradižnika sploh ne vzklijejo.
Kako je prav: za kaljenje potrebujeta paprika in paradižnik nekoliko višje temperature: paradižnik potrebuje 20 – 22°C, paprika in čili pa vsaj 22, lahko pa do 25°C.
Po kalitvi sejančkom paprike in paradižnika ustrezajo nekoliko nižje temperature. V pretoplem prostoru se sadike pretegnejo, kar pomeni, da zrastejo prehitro, listki so šibki in bledi, stebelca pa dolga, tanka in krhka. Za vzgojo paprik in paradižnikov je najboljša temperatura v prostorju 5 do 10 °C manj kot ob vzkalitvi, torej med 15 in 18 °C. Tudi hladneje kot toliko v prostoru ne sme biti.
Prav tako je zelo pomembno, da imajo rastline zelo veliko (naravne) svetlobe, sicer se v borbi za njo prav tako pretegnejo.
Bojca Januš zadnjih sedem let redno pišem blog Permakultura za telebane, na katerem objavljam znanja, izkušnje in ideje s področja ekološkega vrtnarjenja. Vodim podjetje Gajin vrt s preizkušenimi in kakovostnimi ekološkimi izdelki za vrtnarje. Katalog izdelkov za leto 2017 lahko pogledate na tej povezavi: Katalog izdelkov iz Gajinega vrta.
