Ko sem pred kakima dvema tednoma pripomnila, da se že lahko vonja pomlad, me moja okolica ni jemala resno. Ampak ta teden so se že pojavile prve fotografije sramežljivih zvončkov, ki počasi lezejo iz zemlje. Na današnjo sončno nedeljo pa sem jih slednjič lahko opazovala tudi sama.
Ob poti, ki se je dvigovala proti vrhu hriba, sem najprej zvedavo pogledovala, če so že zvončki. Pa nisem opazila nobenega. Tudi domači vrt sem pred tem že preiskala in nič. Ko pa sem se vračala s hriba, so se kar naenkrat nastavili mojemu radovednemu pogledu. Prav ustavila sem se in si vzela čas, da si jih v miru ogledam. Sprehodila sem se ob robu ceste in ostala v njihovi družbi. Kratka stebelca so nakazovala, da bodo prihodnji teden še bolj mogočni. Sredi med njimi se je pojavila sramežljiva mala trobentica. Najprej le ena in šele po nekaj metrih naslednja …
V osnovni šoli sem venomer poslušala, da zvončki in trobentice naznanjajo pomlad. Pesmice in popevke prepevajo o tem. Druge informacije o obeh rastlinah pa mi niso ostale v spominu. Zato sem pokukala v Rastlinski ključ za določanje lastnosti rastišč (avtorica Vesna Kosmač) in Vrtne cvetlica od A do Ž (avtorja Ester Herr in Marion Nickig).
Mali zvonček (latinsko Galanthus nivalis) lahko najdemo od februarja do aprila in sodi v družino narcisovk. Zrastejo od 10 do 15 cm v višino. Najdemo jih lahko v vlažnih listnatih gozdovih, travnikih, ob rekah; v sončnih in polsenčnih legah. Čebulica je odporna proti mrazu. Če jih imamo na vrtu, počakamo, da listi po cvetenju porumenijo in jih šele takrat odstranimo. Naslednja informacija pa ni tako simpatična: strupeni so vsi rastlinski deli malega zvončka.
Poleg navadnega malega zvončka obstaja še pomladanski veliki zvonček (latinsko Leucojum vernum), ki ga poznamo pod imenom kronica. Glede na obliko cveta je ime zelo primerno, značilnost te rastline pa je čudovita rumenkasta obroba belega cveta. Pojavljajo se na vlažnih tleh, ki se nikoli povsem ne izsušijo. Kot navadni zvonček rastejo od februarja do aprila, njihova višina pa lahko krepko presega 15 cm. Tudi kronice rastejo v sončnih in polsenčnih legah. Če jih sadimo doma na vrtu, to naredimo jeseni, pri tem pa pazimo, da jih namestimo v manjših skupinah. Čebulice in listi velikega zvončka so strupeni.
Trobentica (latinsko Primula vulgaris) pa sodi v družino jegličevk. Njeno drugo ime je zato navadni jeglič. Če so zvončki značilni za Evropo, pa trobentice najdemo tudi v Mali Aziji. Raste na sončnih in polsenčnih legah, raje v nekoliko bolj hladnem okolju. Najdemo jo v vlažnih gozdovih, na pustih travnikih in grmiščih. In čeprav velikokrat poskusimo zapiskati na cvet trobentice ali pa samo posrkati sladki nektar, lahko v priročnikih zasledimo informacijo, da je rastlina blago strupena. Kar pa mene verjetno ne bo odvrnilo od naslednjega poskusa ali bo cvet zapiskal ali ne … Še posebej zato, ker sem do sedaj to storila že velikokrat.
Kakorkoli, pomlad je začela nezadržno prihajati v našo deželo, z njo pa tudi naraščajoča barvitost različnih cvetlic. In čeprav se koledarska pomlad prične šele 21. marca z enakonočjem, zavzema meteorološka pomlad mesece marec, april in maj. Začetek marca pa ni več daleč.
Angelja Kjara Surca je avtorica knjige Utrinki z moje poti. V knjigi razkriva svoje razmišljanje o osebnostni rasti, na podlagi svojih doživetij in lastnih življenjskih izkušenj. Zastavi si vprašanja, ki so povezana z obiljem v našem življenju, kaj nas zaustavlja in zavira pri uresničevanju naših želja in zakaj dobivamo občutek, da se nam korak na poti do uspeha zatika. Pred kratkim je bralka knjige zapisala: “Priporočam v branje in raziskovanje…sebe :)”
Več o knjigi Utrinki z moje poti lahko preberete na spletni strani www.angelja.si, knjigo pa lahko naročite tukaj. Ostale Angeljine pripevke pa lahko najdete tukaj.
Literatura:
Vesna Kosmač, Rastlinski ključ za določanje lastnosti rastišč, Didakta, Radovljica, 2010.
Ester Herr, Marion Nickig, Vrtne cvetlice od A do Ž, Narava d.o.o., Kranj, 2007.
