Velikokrat se mi je v preteklosti porajalo vprašanje kaj se dogaja z ljudmi oz. podjetji, ki se ukvarjajo z neko zadevo, na koncu pa jim ne uspe, razglasijo stečaj in se zaprejo? Kaj se zgodi z ljudmi, kako bi to lahko preprečili oz. na kakšen način bi lahko spremenili podjetje da bi začelo delati naprej – konec koncev kaj to v bistvu pomeni za neko mesto ali regijo v katerem je tako podjetje? Kaj se zgodi z ljudmi in njihovimi družinami ko gre takšna firma “po gobe”? Kako pomagati start-up podjetjem, ki si želijo preboja na trg na malce drugačen oz. nekonvencionalen način?
Iz osebne izkušnje vam lahko povem, da je start-up podjetje zelo zanimiva izkušnja, pa čeprav z ekipo nismo še naredili velikega preboja na trgu. Naša ekipa je sestavljena iz dokaj mladih in neizkušenih študentov različnih področij oz. zanimanj – to so strojništvo, management, biologija in umetnost, seveda vse pa nas združuje želja po podjetništvu. Pri razvoju izdelka smo premaknili ogromno ovir, zataknilo se je pa prav pri najpogostejši, to je denar. Ideja je bila relativno preprosta – seveda zgolj na prvi pogled. Naš cilj je bil lansirati izdelek sestavljen praktično iz nekaj kosov, brez mehanskih komponent, vendar z zelo neobičajno kombinacijo materialov.
Z ekipo smo dobesedno prilezli od začetne ideje, koncepta kako izdelek izgleda, kakšne bo njegova funkcija ali ima kakšne prikrite napake, ki bi vodile do slabega izdelka, do tega kakšen bo izgledal na koncu, opravili smo tudi s pravnimi zadevami – vložili vlogo za model, izdelali pogodbe med člani skupine in podobno. Skratka vložili smo veliko časa in denarja. Veliko smo vložili v izdelavo prototipov – želeli smo, da stvar izgleda lepo in da se lepo rokuje z njo, hkrati pa da ima uporabno vrednost – večinoma smo vmesne prototipe delali z 3d tiskom plastičnih mas.
Po nekaj mesecih dela je nastopil končni korak do lansiranja naše kampanje – to je izdelava končnega prototipa. Prototip je bil izdelan – in glej ga zlomka, izgledal je popolnoma drugače kot smo planirali – občutek je bil podoben kot če bi naročili nov športni avto, dobili pa 30 let staro “gajbo”.
Premišljevali smo, kje se nam je zataknilo – kje bi lahko še dopolnili svoje znanje oz. izkušnje. Ugotovili smo, da bi potrebovali več posvetov s strokovnjaki tudi iz področja vizualizacije, ki imajo več kilometrine kot smo jo imeli mi tistikrat, za tem pa je seveda botroval denar – dostikrat smo se odločili izdelati manj kvalitetno inačico nekega koraka, saj bi s tem privarčevali – v nekaterih primerih tudi nekaj 1000€ za nek, na prvi pogled, banalen korak. Seveda nihče od nas ni imel stalnega prihodka, saj so prihodki pri večini prišli od poletnega študentskega dela in priložnostnih del. To nam seveda ni bilo niti malo všeč, saj smo se stalno omejevali – smo pa vedno verjeli vase in v naše zmožnosti.
V tem trenutku je naš projekt na pavzi – tako ekipni kot tudi finančni, saj moramo kot ekipa “priti k sebi”. Prihodnost vidimo v finančni podpori našega projekta že na začetku – potrebovali bi neke vrste kredit, ki bi ga upajoč na uspeh uspeli odplačati z uspešno kampanjo. Nedolgo za tem smo izvedeli za podjetje Atlantic global asset management (AGAM), ki se med drugim ukvarja z financiranjem start-up podjetij, podjetij pred stečajem, njihov cilj pa je služiti denar preko deleža lastništva posameznega podjetja. AGAM je v ta namen izdelal preprost vmesnik, ki komurkoli omogoča, da je del tega projekta.
Tistemu, ki bi rad tak projekt podprl nudijo tedenska izplačila v višini 4 do 6\% začetnega vložka za obdobje enega leta, ne glede na to kakšen je bil vaš začetni vložek. S takim dejanjem omogočite sebi prinesti tudi del zaslužka, kot tudi nam in mnogim ekipam, katere niso javno izpostavljene, da morda nekoč uspejo. Bi radi izvedeli več? Stopite tudi v stik z mano na mtlradou@yahoo.com
