Dežela kozolcev je skupni projekt občine Šentrupert, lokalnih društev, lokalnih podjetij, izobraževalnih in znanstvenih ustanov in posameznikov. Projekt povezuje dediščino kozolcev s turizmom in gospodarstvom in zajema več sklopov. V Deželo kozolcev je vključen Muzej na prostem, Center za ohranjanje kulturne dediščine in Mreža »in situ« ohranjenih lesenih stavb in naprav iz Mirnske doline. Občina Šentrupert leži v osrednjem delu porečja Mirne. Šentrupert leži pod vinorodnimi griči, naselje pa je zbrano okoli cerkve svetega Ruperta (koordinate: 45°58′37″N 15°5′23″E).
Kozolci
Kozolec izvira iz 16. stoletja in se na področju Slovenije ohranja vse od tedaj. Skozi obdobja se je spreminjal, dograjeval in utrjeval in pridobival na vrednosti. Kozolec je v preteklosti služil sušenju in shranjevanju pridelkov, vendar se je njegova uporaba močno spremenila. Obstaja več tipov kozolcev, ki so vsi imeli enak namen, sušenje in shranjevanje žita, sena in ostalih pridelkov. Razlog za spremenjen način uporabe kozolcev je sprememba načina kmetovanja. Danes kozolci dobivajo drug pomen in tudi propadajo. Koristijo se za shranjevanje kmetijske mehanizacije, za hleve in tudi za oglaševalske panoje, s čimer pa izgubljajo svoj značilen videz. Kozolci kot taki in glede na umestitev v naravno okolje tvorijo značilno slovensko krajino, ki močno vpliva na pomen kozolca v prepoznavnosti pokrajine in tudi v narodni zavesti Slovencev. Glede na to, kako globoko je kozolec zasidran v zavesti Slovencev, se za njegovo prihodnost ni bati, vendar se bosta način gradnje in namembnost v prihodnosti spremenila in prilagodila. Veliko truda je v ohranjanje kozolcev vložila občina Šentrupert, ki je leta 2010 pričela s projektom muzeja na prostem, kjer bi se del kozolcev Mirnske doline ohranilo.
Muzej na prostem – Dežela kozolcev
Muzej se nahaja v neposredni bližini Šentruperta (koordinate: 45°58′37″N 15°5′23″E). Našli ga boste, če na poti med Trebnjem in Sevnico zavijete v Slovenski vasi levo in se peljete nekaj kilometrov do Šentruperta, kjer je organizirano parkirišče in vse potrebno za ogled muzeja. Veš informacij o muzeju in prireditvah lahko najdete na spletni strani Dežele kozolcev, katere del je tudi Muzej na prostem (http://www.dezelakozolcev.si/si/).
Muzej zajema področje v velikosti 2,5ha v neposredni bližini Šentruperta, kjer je urejenih tudi za kilometer sprehajalnih poti. V muzeju se nahaja trenutno 19 kozolcev, različnih razvojnih tipov. Kozolci se po tipu delijo na enojne in dvojne kozolce. Enojni razvojni tip poznan na Slovenskem pa se deli na enojni kozolec, enojni kozolec s plaščem in enojni vzporedni kozolec. Dvojni kozolci pa se delijo po tipu na nizki kozolec, kozolec na kozla in toplar.
V muzeju je najstarejši kozolec »Lukatov toplar«, ki nosi letnico 1795. Zanimiv in hkrati edini kozolec, ki je pod spomeniškim varstvom pa je Simončičev toplar, ki ni postavljen neposredno v muzej, pač pa se nahaja slab kilometer od muzeja, ob glavni cest proti Sevnici.
Dežela kozolcev ponuja tako samostojne kot tudi strokovno vodene oglede, prireditve na katerih si lahko ogledate značilna kmečka opravila in dela, prav tako pa ponuja izvirna lesena otroška igrala. Poleg organiziranih aktivnosti pa ponuja Dežela kozolcev tudi najem prostora za različna poslovna, družabna ali kulturna srečanja ali pa preprosto prostor za prijetno druženje pod kozolci ali pa le sprehod med njimi. Park je opremljen s parkiriščem za avtomobile in tudi popotnike z avtodomi.
Med drugim želi muzej ohraniti tudi znanje in veščine naših prednikov, zato ponuja izobraževanje na področju izdelovanja kozolcev in tudi znanje o ustrezni zaščiti in varstvu lesene stavbne dediščine, prav tako pa ponuja dostop do strokovnih gradiv o kozolcih in ostali leseni stavbni dediščini. Med drugim Dežela kozolcev organizira tudi izobraževalne delavnice s področja tesarstva, lesarstva, mizarstva, krovstva, kamnoseštva, kovaštva in drugih pomembnih obrti v povezavi z stavbarstvo ter tudi ostale delavnice o ostalih veščinah in znanjih iz naše preteklosti.
Zgodba v vzponu
Dežela kozolcev je optimističen projekt v razvoju in vzponu. Zahvaljujoč nekaterim posameznikom, ki so gonilna sila projekta, dobiva zgodba počasi svojo dušo. Dežela kozolcev je živa tvorba, v katero je vpeto okolje in lokalna skupnost, zato je muzej zelo vezan na dogajanja v naravi, predvsem pa terminsko na opravila, ki so vezana na kozolce in lokalno skupnost. Ponudba Dežele kozolcev je raznolika in prilagodljiva, predvsem pa namenjena izobraževanju in ohranjanju kulturne dediščine. Vsekakor je nekaj novega in drugačnega v Sloveniji. Vpeta je v širše projekte izven svojih meja in okvirjev, zato je zanimiva za različne segmente obiskovalcev. V Deželi kozolcev so med drugim gostili »avtodomarje«, ki so pekli krompir v žerjavici in prespali na kozolcu, gostili so mednarodni festival marmelade, prav tako pa so izpeljali naravoslovne dneve za učence 5. razredov osnovnih šol. V decembru pa se je Dežela kozolcev spremenila v čarobno deželo kozolcev, z igro luči in osvetljave.
