V zadnjem času se sama veliko srečujem z izrazom »blockchain« – tehnologijo veriženja blokov. Ker gre za tehnologijo, ki bo po ocenah analitikov, naredila večjo revolucijo kot sam internet, sem se odločila, da nekaj o njej tudi napišem. Dobre in pomembne informacije je potrebno širiti. V medijih vse prevečkrat beremo samo negativno, ker se to pač bere. Čas je, da spremenimo kulturo razmišljanja in delovanja v pozitivno.
Za začetek se vrnimo v zgodovino. Začetek interneta kot ga poznamo danes sega v leto 1983, v Slovenijo pa je prišel leta 1991. Danes si naši otroci, ki že v vrtcu obvladajo razne igrice na računalniku, sploh ne morejo predstavljati življenja brez interneta. Saj veste, v kakšno razpoloženje padejo, ko jim ukinite dostop do računalnika?! Sama sem bila takrat že konec osnovne šole. Torej cela osnovna šola brez. Današnja mladina bi rekla, da je to čista beda. 😉
Internet je danes nepogrešljiv, saj nam je poenostavil in tudi zelo pohitril komuniciranje ter prenašanje informacij na poljubno velike razdalje. Se še spomnite pisem, ki so dneve in tedne potovala iz kraja v kraj, iz države v državo, da ne govorimo iz Slovenije v Ameriko?
Vse kar trenutno obstaja v digitalni obliki, je s prihodom interneta postalo izjemno hitro dostopno, komuniciranje med ljudmi pa je postalo enostavnejše, kar je bistveno olajšalo medsebojno sodelovanje in izmenjavanje informacij, idej, predlogov.
Svet v digitalni obliki pa nima samo prednosti, pač pa tudi slabosti. Vsi, ki uporabljamo internet pri vsakodnevnem delu, vemo, da je zadeve, ki so objavljene, brez posebnih težav kopirati, razmnoževati. Včasih smo množično hodili v kinodvorane, danes se filme v večji meri celo brezplačno skopira s spleta. Iskanje telefonske številke po debelih knjigah, ki se jim je reklo »telefonski imenik« že dolgo ne obstaja več. Vse najdemo na svetovnem spletu.
Če je v običajni ekonomiji veljalo, da ima največjo vrednost izdelek, ki ima čim večje povpraševanje ob omejeni ponudbi, to v digitalni ekonomiji ne velja. Poglejte samo primer iznajdbe igre Govoreči Tom (Talking Tom), ki je bil digitalno razmnožen v milijardnih kopijah.
Tehnologija se seveda razvija s svetlobno hitrostjo in tako se je leta 2008 rodila ideja, da se razvije elektronski denar. Tega podviga se je lotil popoln neznanec Satoši Nakamoto, ki je svojo idejo razposlal navdušencem za nove tehnologije, programerjem, strokovnjakom za tajnost elektronskih komunikacij. Sprejem je bil dokaj hladen, kar pa Nakamota ni odvrnilo od ideje, da razvija še naprej digitalni denar.
Rekli smo, da je največji problem digitalizacije preprečiti množično kopiranje digitalnega denarja, torej preprečiti, da se isti kovanec uporabi dvakrat.
Preprečevanje dvojne uporabe istega kovanca v času prve generacije digitalnega denarja je potekalo preko zaupanja vrednih posrednikov, ki so urejali odnose med strankami. Posredniki so bili lahko podjetja ali banke (primeroma PayPal). Ker imajo veliko moč, se zato zmanjšuje zaupanje v tak sistem. Posredniki lahko iz lastnih prepričanj ali pod vplivom države, zamrznejo račun. Primer Wikileaks, ki je zbiral donacije, je že eden takih.
Druga generacija elektronskega denarja pa ukinja takšne posrednike. Seveda pa se postavlja vprašanje, zakaj bi zaupali ves svoj denar takšnemu sistemu, kjer ni posrednikov v obliki institucije? Odgovor na ta izziv predstavlja tehnologija blockchain – sistem veriženja blokov, ki s posebnim algoritmom izmenjavanja informacij poskrbi za ustrezen knjigovodski zapis, iz katerega je razvidno zaporedje transakcij.
Temelji so se postavili leta 2008, tehnologija pa se je v teh letih še dodatno nadgradila. Ideja, kako preprečiti goljufije in nenadzorovano kopiranje digitalnega denarja temelji na dokazu opravljenega dela, ki v določeno kratkem času zahteva sprejetje novega bloka. Za dokazovanje opravljenega dela, ki izhaja iz zapletenih računskih nalog se zahteva veliko procesorsko moč računalnikov.
Zagotovo je blockchain tehnologija, ki bo temeljito spremenila tudi delo pravnikov in notarjev, saj se čedalje bolj zanjo ogrevajo v bankah, borzah, državnih službah, zavarovalništvu.
Tehnologiji blockchain napovedujejo, da bo naredila drugo internetno revolucijo, ko bo dokončno zaživela. O njej se čedalje več piše in govori zaenkrat na dokaj skrivnosten način, da javnost ne bi bila prehitro seznanjena z revolucionarnimi novostmi, ki se nam obetajo. Zagotovo bo prinesla največjo spremembo na področju prenosa denarja od osebe A do osebe B brez vpletene tretje osebe, torej institucije, v izjemno kratkem času in brez nepotrebne provizije.
Zato spremljajte novosti, o katerih bom tudi še pisala.
