Ko ljudjem omeniš kriptovaluto, te pogledajo kot, da govoriš o devetem čudu. Pa je res taka neznanka? V finančnih časopisih se vse pogosteje pojavljata izraza »digitalizacija« in »digitalni denar« ali »kriptovaluta«.
Če se v zadevo poglobiš, ugotoviš, da je vse skupaj logična posledica tehnološkega in informacijskega razvoja, ki ga doživljamo. Vse skupaj je lahko ena velika neznanka in ker smo ljudje vajeni, da običajno hitro obupamo, ne pridobimo ustreznih informacij. Običajno zamahnemo z roko in si rečemo »Bo že.«. Slovenci se bojimo sprememb, bojimo se stopiti iz cone udobja. Spet tisti »Bo že.«.
To me spominja na predvolivni čas, ko se v medijih opere kup umazanega in manj umazanega perila, nekateri ljudje so polni optimizma, iz drugih kar veje pesimizem, obujajo spomine na socializem in kako je bilo takrat lepo. Ko nastopi čas, da je treba iti na volitve, pa ostanejo doma, saj tako ali tako ne bo nič drugače. Na tak način prepuščajo usodo v roke drugim, sami pa bore malo naredijo za to, da bi bilo drugače. Vam je poznano?
Internet je zagledal luč sveta v 90. letih prejšnjega stoletja in naredil svoj bum, v katerega so verjeli le redki. Hočeš nočeš je začel počasi prodirati v podjetja, državno upravo in državne organizacije. Tisti bolj radovedni so hitro ugotovili prednosti in izkoristili predvsem možnost hitre in poceni komunikacije, pošiljanja elektronske pošte ipd. A danes še kdo ni slišal za internet? Le redki.
Leta 1994 je bila v Ameriki ustanovljena spletna trgovina Amazon, ki še danes deluje. Danes obstaja v svetu nešteto spletnih trgovin, pa tudi v Sloveniji in le redkokateri izmed vas za spletno trgovino še ni slišal. Več je sicer tistih, ki se nakupa preko spleta ne poslužuje iz različnih razlogov (neznanja, nezaupanja, nimajo ustreznih plačilnih instrumentov za plačilo preko spleta, ipd). Pa mislite, da bo vedno tako?
Nekateri, tudi mladi, se radi pohvalijo, da nimajo družabnih omrežij, recimo Facebooka, ki je v Sloveniji zagotovo najbolj razširjeno družabno omrežje v tem hipu. Facebook je lahko odličen vir informacij, če ga seveda uporabljaš v prave namene. Je odlično sredstvo tudi brezplačnega oglaševanja, iskanje recimo poceni dopusta ali pa zaposlitve. S svojim pohodom je začel leta 2004, njegov razmah pa je danes neverjeten, pa čeprav se ga nekateri otepate. Nič hudega. Vsak se odloča po svoje.
Kaj pa se dogaja z denarjem? V daljno zgodovino se v tem članku ne bom podala, pa vendar se nekateri še spomnite, kako ste le s težavo sprejeli dejstvo, da nakazila plače ne bo več na hranilne knjižice, da boste enostavno prejeli s strani izbrane banke eno plastično kartico in z njo dvigovali denar, kasneje pa tudi plačevali svoje nakupe. Nekatere izmed vas, predvsem starejšo populacijo, je bilo strah take spremembe. Pa če priznate ali ne. Poznam najmanj enega človeka, ki je bil čist prestrašen. Ampak, prvič je najtežje. Vstavim kartico v režo bankomata, odtipkam PIN in izberem vsoto, ki jo želim. Glej ga zlomka. Zadeva deluje. Drugič, tretjič je šlo še s strahom, kasneje je zadeva postala popolna rutina.
Kasneje je prišlo še več vrst plastičnih kartic, plačilnih in tudi kartic zvestobe. Pa kartica zdravstvenega zavarovanja. Lani elektronski recept.
Že nekaj časa lahko plačujete s telefonom, z elektronskim bančništvom, pa preko spletnih plačilnih možnosti. Razvoj gre naprej.
Mislite, da vas v kaj ne morejo prisiliti. Zanimiv primer, ki ga moram navesti je recimo uporaba aplikacije e-davki za kmete. Kmetje so skupina ljudi, ki naj bi se spoznali na traktor in motiko, različna semena, da so lahko pridelali kmetijske pridelke. Danes poklic kmeta zahteva, da se spozna še na računovodstvo, organizacijo, birokracijo, oglaševanje, prodajo in še kaj. Za samo kmetovanje mu komaj ostane kaj časa. Spomnim se dopisa Kmetijsko svetovalne službe, ki je kmete prijazno opomnila, da bo od določenega dne mogoča oddaja napovedi za pavšalno nadomestilo samo preko sistema e-davki z uporabo digitalnega kvalificiranega potrdila. Če sami tega ne znajo ali nimajo dostopa do interneta, lahko pooblastijo kmetijsko svetovalno službo, kjer jim bo zadevo uredila po ugodni ceni v njihovem imenu. Jih je torej kdo vprašal ali so za ali bodo znali. Nihče. Znajdi se ali plačaj.
Na področju plačevanja prihaja čas digitalnih valut. Zakaj?
Vse več je idej o ukinitvi papirnatega denarja. Nekatere skandinavske države, Avstralija, Indija gotovino počasi ukinjajo. Švedska je leta 1661 prva izdala gotovinske bankovce in prva država, ki je napovedala, da bo gotovino ukinila.
Zagotovo ste že zasledili, da se bankomati v manjših krajih umikajo. Ste kdaj pomislili, čemu je tako? Ker je čedalje manj gotovine v obtoku.
Prenos denarja v bančnem sistemu iz ene države v drugo ali na drugo celino nas stane precej bančne provizije, kar pa pri prenosu digitalnega denarja odpade. Strošek predstavlja samo strošek elektrike in dostop do interneta. No, in aparat, ki je lahko pametni telefon ali računalnik.
Se vam že svita, kaj bo prinesel jutri in pojutrišnjem?
Za pionirja digitalnega denarja nesporno velja Bitcoin, v katerega je leta 2008 verjelo zelo malo ljudi. Danes obstaja na menjalnici preko 700 digitalnih valut, katerih število se dnevno spreminja.
Svet kriptovalut je nov, za marsikoga popolnoma nepredstavljiv. Ker bodo kriptovalute logična posledica tehnološkega razvoja, vam predlagam, da se o tem začnete čimprej seznanjati. Ena izmed možnosti je priključitev skupini SAMOSTAMP (www.samostamp.com), kjer vas o teh novostih brezplačno seznanjamo in informiramo.
Za dodatne informacije sem dosegljiva na polona@samostamp.com ali na polona.ajdic@gmail.com .
