Zadnji delovni petek v mesecu aprilu je danes. Prihaja sobota, nedelja, a v ponedeljek in torek imamo praznik. Prvi maj. Praznik dela. Praznujemo dela proste dneve. Dneve, ko naj bi ne delali in ko smo prosti. Tako vsi v šolah, kot tudi v veliko službah.
Tudi zelo veliko trgovin je na prvi maj, praznik dela, prost dan. Kar polne štiri dneve nas je večina prostih, tudi šole in vrtci so zaprli svoja vrata za te štiri dneve.
Neka zanimiva misel na tematiko prazniki mi pleše po mislih.
Slovenščina je čudovit jezik. Posamezne besede pa se mi zdijo nekako čudno zamišljene in zastavljene. Imajo dodatni, včasih celo popolnoma nasprotni pomen, kot naj bi bil sam pomen besede.
Npr. beseda prazniki naj bi označevali dneve, ki so prosti in nam ni potrebno niti v šolo niti v službo, naj bi delali kar nam je ljubo, tudi če spimo, beremo, poležavamo ali se potepamo ves prost dan.
Po drugi strani pa vsi vemo kaj pomeni prazno. Šmenta. Pa saj prazniki naj nebi bili prazni.
Prazniki so dnevi, ko naj bi jih napolnili s hobiji. S počitnicami. S počivanjem. S potepanjem. Z dejavnostmi, ki so nam všeč, ki nas napolnjujejo in zabavajo in nas razvedrijo in napolnijo naše t.i. baterije.
Po drugi strani, pa ljudje, ki jim je poklic in služba edino zadovoljstvo v življenju; ljudje, ki jim daje zadovoljstvo le to, kar naredijo v službi, za njih so ti dnevi mogoče res prazni.
Ja, za njih pa so prazniki res nekaj praznega. Nekaj, kar si želijo čim prej pregristi in predihati, da le hitro mine.
Kot obisk pri zobozdravniku. Imaš datum in uro, veš, da to mora biti in da bo minilo tudi to. Prideš v čakalnico in čakaš, da zobozdravnik naredi kar je potrebno, oz. kar se je on odločil, da je potrebno narediti in čakaš in upaš, da čim prej mine.
Ja seveda mine. Kmalu. Saj mine vse. Tudi to. Minejo tudi prazniki.
Ne bom razpravljala in polemizirala, kaj je v redu, kaj ni, kaj naj bi bilo prav in kaj ne.
Preprosto zaradi tega ne, ker ima vsak svoje življenje v svojih rokah in dela z njim, kar vsak sam hoče. In vsak razmišlja na način, kot se je naučil in kot se je odločil. Ali so mu prazniki všeč in bi jih podaljšali in raztegnili; ali pa komaj čakajo, da minejo. To je odločitev vsakega posameznika.
Vzela sem si nekaj minut in poiskala pomen besede praznik v SSKJ, saj me je zanimalo, kako in kdaj in kdo je predlagal tako ime za proste dneve. Zelo zanimivo. Rezultate delim z vami.
Povzemam iz Slovarja Slovenskega knjižnega jezika, Vir: SSKJ:
Beseda praznik, prvi pomen, piše v SSKJ, da je to moškega spola, samostalnik, pomeni dan, posvečen pomembnemu dogodku ali spominu na ta dogodek in je navadno dela prost dan.
Drugi pomen besede praznik izvira iz zgodovine, pomeni kmet, ki ni svoboden glede vseh stvari.
Tretji pomen besede praznik, po SSKJ je tudi zgodovinski, pomeni podložnika, ki se ukvarja s predelavo rude.
Zanimiva mi je primerjava z nekaterimi drugimi jeziki, oz.narodi:
Angleško govoreči narodi imajo HOLIDAYS
Nemško govoreči narodi imajo URLAUB
Francosko govoreči narodi imajo VACANCES
Italijansko govoreči narodi imajo VACANZE
Madžarsko govoreči narodi imajo NYARALAS
Špansko govoreči narodi imajo FIESTAS
Esperanto nam tudi pravi HOLIDAYS
Slovenija pa prazni dnevi. In tudi zaradi tega smo mogoče znani kot narod, ki smo preveč resni in bi nam koristilo več samozavesti, nasmeha in zabave.
Me zanima, kdaj bomo tudi Slovenci posvojili pozitivni navdih, ki naj bi nam ga prinesli prosti dnevi. Še bolj pa me zanima, kdaj bomo prevzeli pozitivno ime za proste dneve in bomo mogoče odkrito povedali in priznali, da so nam všeč.
Vesele praznike želim.
