Vsak večer se na televiziji zvrstijo različne novice, od lokalnih novic, do novic iz ostalih krajev po svetu. Dnevne novice so naš stik s svetom in z okolico. Ni potrebno, da jih spremljamo ravno na televiziji, lahko jih spremljamo po spletu ali v tiskani verziji, dejstvo pa je, da novice najdejo svojo pot do nas. In ko nas najdejo, jim prisluhnemo. Vprašanje je, ali jim po tem na slepo verjamemo, ali znamo o njih tudi kritično razmišljati.
Zakaj spremljamo novice
Novice spremljamo, da bi bili ”na tekočem”, imamo željo biti seznanjeni s svetom. Živimo po principu kdor več ve, več velja in bolje za nas da vemo več od našega soseda. Seveda moramo biti seznanjeni s svetom, saj bi se potem v družbi ljudi lahko počutili izobčene, samo zato, ker prejšnji dan nismo gledali novic in ne vemo, kaj se dogaja. Seznanjenost nam daje poleg moči, še veliko izbiro tem za pogovor z drugimi osebami. V teh pogovorih spoznavamo mnenja drugih, ki so novico izvedeli od koga drugega, na primer so jo prebrali v drugem časopisu. Problemi nastanejo, ko se mnenja o novici razlikujejo in mi avtomatsko zavzamemo mnenje poročevalca, ki nam je novico predal. Pa je to res prav?
Kdor posreduje novice ima možnost, da to novico priredi sebi v prid. Najlažji način je prikriti del resnice. To enostavno pomeni, da ne poveš vsega. Na primer v primeru poročanja o ločitvi slavne osebe, se lahko predstavnik za stike z javnostjo (ki posreduje informacije) odloči, da bo povedal: »Moja stranka se ločuje, ker jo je mož večkrat varal«, ne pove pa celotne resnice, ki bi razkrila, da je gospa kradla denar iz moževega računa, da je kupovala darila svojim ljubimcem. Ker se je njegova skrivnost prva razkrila je zaigrala karto prevarane žene in tako prepričala ves svet, da je uboga žena razuzdanega moškega. Podobno stvar lahko naredijo tudi televizijske hiše, če jim je to v korist. Pomembno je, da je politik daroval tisoč evrov za pridobitev novega aparata v kliničnem centru, dnevne novice pa ne omenjajo dejstva, da je kmalu za tem zase kupil spet nov avto, ki je stal veliko več, kot njegov prispevek in ga sploh ne potrebuje. Lahko pa se medijska hiša odloči, da bo naredila ravno obratno. Lahko se odloči in poroča o relativno manjšem zapravljanju politika, zamolčijo pa dejstvo, da je prispeval veliko vsoto denarja v dobrodelne namene. Informacije pa lahko pridobijo popolnoma novo vrednost z napihovanjem. Na ta način lahko novica, ki sicer ni zelo pomembna, pride na naslovno stran časopisa. Vse kar novinarji potrebujejo je veliko ekstramnih pridevnikov in poudarjanja dejstev, pa se majhna nepomembna novica spremeni v najbolj vročo novico dneva.
Mnogokrat si novinarji dnevnih novic vzamejo pravico prenapihovanja novic. To se pri nas sicer bolj redko dogaja, a je bol popularno v Ameriki. Včasih je dovolj že sama ”cenzura” informacij, torej njihova odločitev, katero novico bodo sploh objavili in katere ne. Tako se medijske hiše že v osnovi same odločajo, kaj je za nas pomembno in kaj ne. Na tak način pridobivajo moč nad informacijami, ki jih prejmemo. Še nekaj let nazaj bi lahko rekli, da je to kar nam oni povejo, to kar mi vemo. Še sreča, da imamo internet in se lahko sami podamo na lov za novicami, saj nam internet omogoča dostop do dnevnih novic drugih držav in tako izvemo še njihov pogled na zgodbo. Ta scenarij pa deluje samo, če vsaj nekdo poroča o določenem dogodku.
V mnogih filmih lahko zasledimo frazo: »Naj obvestimo javnost?« »Ne, to bi samo zasejalo paniko!«. V takšnih primerih gre ponavadi za naravne katastrofe, ki se jih ne da preprečiti, a na koncu v filmu vseeno najdejo primerno rešitev. Takšni primeri pa nam dajo misliti. Kaj novinarji, še bolj pa vlada skrivajo pred nami. So mogoče grožnje ___ Koreje o vojnem napadu resnične, a nas ne želijo plašiti in nam zato glave polnijo z relativno nepomembnimi podatki, kot je to, kje je predsednik države jedel ali koliko dolarjev je nekdo v Ameriki pridobil s tožbo. Vse bi dali za kanjček moči – za nadzor nad množicami, ki so si ga že priborili.
Pri poslušanju dnevnih novic je potrebno biti previden. Potrebno se je zavedati, katere novice so res pomembne, katere pa nam le zavzemajo dragocen prostor v našem spominu. Novinarji naše možgane polnijo z novicami brez prave vrednosti za nas. Zakaj? Ker lahko.
