Od kar pomnim, se je novo leto praznovalo z veliko količino pirotehničnih izdelkov. Včasih sem v teh pisanih predstavah zares uživala. Zadnje čase pa sem začela opažati, da je uporaba pirotehničnih izdelkov postala ogabno pretirana.
Nič nimam proti ognjemetu, ki ga organizira občina, saj je nadzorovan in vem, da bo trajal na primer pet minut. Kar pa mi osebno ni všeč, so ljudje, ki sami v javnosti prižigajo pirotehnične izdelke, brez da bi vsaj malo pomislili, kaj to pomeni za druge okoli njih. Prižgali bodo petardo in jo vrgli, brez da bi pogledali kam. Tisti, ki uporabljajo ”palice za ognjemet” (palica, iz katere leti manjši ognjemet v dometu nekaj metrov), so včasih še slabši. Ravno letos sem bila priča skorajšnji nesreči. Nek fant se je odločil, da bo eno izmed teh palic uporabil sredi množice, ki je praznovala novo leto na mestnem trgu. Okoli sebe je zrak zasmradil z dimom, ko pa je mimo njega priletel drug fant, je ta skoraj prejel ognjemet v obraz. Pri pirotehničnem izdelki je prišlo do nekakšna okvare in izstrelek ni odletel ven iz palice, ampak je pisano zagorel že, ko je prišel iz palice. Tako so pisane iskre zajele oba, fanta, ki je ognjemet spuščal sredi množice in nič slutečega mimoidočega. Ker ta fant seveda ni bil edini, ki se je tako nemarno odločal za uporabo pirotehničnih izdelkov, je bil cel mestni trg ovit v gost oblak dima. K temu ni nič pripomoglo visoko število kadilcev na trgu.
Vse skupaj me mogoče sploh ne bi preveč motilo nekaj let nazaj. Ker pa se je nedavno stanje moje astme poslabšalo in sem bila pred kratkim še prehlajena, je bilo letošnje praznovanje na mestnem trgu prava grozljivka. Kot ponavadi smo hiteli na mesti trg nekaj minut pred polnočjo. Posledično sem na trg prispela zadihana in zato še toliko bolj dovzetna za vse nevarne dime okoli mene. Že po nekaj minutah na zadimljenem trgu mi je postalo slabo, kasneje se je začel še zelo hud kašelj. Poleg tega nisem bila edina s takšnimi težavami. Zaradi zadimljenosti celotne prireditve, za katero je kriva prekomerna uporaba pirotehničnih sredstev, se je večer zame nadaljeval v hudih napadih kašlja, bolečih plučih in lovljenju zraka.
Pirotehnični izdelki torej niso nevarni samo zaradi glasnega poka, zaradi možnosti poškodbe z opeklinami, ampak so nevarni tudi zaradi dima, ki se sprošča pri uporabi. Da je ta dim nevaren se večina sploh ne zaveda. Najbolj je seveda nevaren za ljudi, ki imajo probleme s pljuči in dihali. In če že na ljudi tako zelo vpliva, lahko sklepamo, da tudi okolju ravno ne koristi. Uporaba pirotehničnih izdelkov se mi zdi podobna težavi s kajenjem v lokalih. Ljudje, ki pridejo na prireditev na mestni trg so tako na enak način izpostavljeni dimu, kot so (bili) izpostavljeni pasivni kadilci v lokalih. Na voljo imaš samo dve možnosti. Lahko ostaneš na zadimljenem prizorišču, tvegaš hude in mučne napade kašlja ali pa odideš iz prireditve. Kljub temu, da so na prostoru prizorišča prepovedali uporabo petard in podobnih pirotehničnih izdelkov, ki lahko poškodujejo človeka, nihče ni niti pomislil na škodljiv dim. Zato se je moj novo letni večer končal bolj kot grozljivka, kot prijeten večer s prijatelji.

V nekaterih mestih so se letos odločili, da ne bodo organizirali ognjemeta ob vstopu v novo leto. Odločitev je slaba v smislu tradicije, saj že dolgo praznujemo vstop v novo leto z ognjemetom. A tudi tradicije je včasih iz različnih razlogov treba opustiti ali spremeniti. Zato se mi ideja o novem letu brez ognjemeta sploh ne zdi slaba. Poleg tega je zelo dobro tudi to, da je denar, ki bi sicer bil zapravljen za pisano zabavo, porabljen v dobrodelne namene. Kolikor sem sledila novicam, ni bilo praznovanje novega leta v teh mestih nič manj pestro, kot je bilo prejšnja leta. Ideja o praznovanju novega leta brez ognjemeta se mi zdi zelo dobra, a še vseeno ne reši težave uporabe pirotehničnih izdelkov. Če tudi občina ni organizirala ognjemeta, to še ne pomeni, da se ne bo našel kakšen bedak, ki bi množico zadimil in jim pokvaril večer.
Zdi se mi, da bi se morali ljudje počasi začeti zavedati, da pirotehnični izdelki proizvajajo več škode, kot koristi. Počasi bi se lahko vprašali, ali pirotehnične izdelke sploh potrebujemo. Kaj nam sploh nudijo več, kot samo glasen pok in nekaj pisanih iskric?













