Demenca je izguba možganske funkcije, ki je pri starostnikih najbolj običajna. Ko možganska funkcija oslabi, je poslabšana zmožnost opravljanja vsakdanjih aktivnosti, kot so vožnja z avtomobilom, gospodinjska dela in celo osebna nega (kot so kopanje, oblačenje in hranjenje). Demenco so imenovali senilnost in so jo smatrali kot normalni del staranja. Sedaj vemo, da ni normalni del staranja, ampak jo povzročajo številne osnovne zdravstvene posledice, ki v glavnem nastanejo zaradi prehranske izbire, ki smo jo naredili zgodaj v življenju.
Demenca ni osamljena bolezen. Nanaša se na skupino bolezni, ki vključujejo problem s spominom, obnašanjem, učenjem, presojanjem in komunikacijo. Težave so napredujoče (kar pomeni, da se počasi poslabšujejo) in lahko sčasoma prehajajo v zmešnjavo, zmedenost, privide in poslabšanje prepoznavanja znanih objektov ali oseb. Dva glavna vzroka demence sta Alzheimerjeva bolezen in žilna demenca (izguba možganske funkcije zaradi zaporednih malih kapi). Ta dva stanja se ponavadi zgodita skupaj.
Okoli pet milijonov ljudi v Združenih državah ima določeno stopnjo demence. Demenca prizadene več kot 50 odstotkov ljudi starejših od 85 let in je glavni razlog, da gredo starejši ljudje v sanatorije. Demenca je zelo resno stanje, ki ima za posledico pomembne finančne in človeške stroške. Mnogo ljudi z demenco sčasoma postanejo popolnoma odvisni od pomoči drugih.
Nihče v starosti noče postati dementen in doživljati bedno kakovost življenja. To je eden izmed najpomembnejših razlogov, da privzamemo visoko hranljivo dieto. Prehranjevalna odličnost bo omogočila večini ljudem, da se starajo počasneje in živijo dobro v devetdesetih, brez demence. Ljudje se v glavnem zavedajo, da je prehranjevalna neumnost vzrok za srčne bolezni in kapi, toda malo se jih zaveda, da ista prehranjevalna neumnost vodi do demence v starosti.
Alzheimerjeva bolezen
Alzheimerjeva bolezen je oslabljena neuro degenerativna bolezen, ki povzroča izgubo spomina, demenco, spremembo osebnosti in končno smrt. Povprečno preživetje po pojavu simptomov je devet let. Toda ta leta so slabe kakovosti. Ko bolezen napreduje, narašča število okvarjenih in odmrlih možganskih celic.
Zdravi možgani odraslega človeka imajo 100 bilijonov živčnih celic (neuronov) z dolgo razvejanimi podaljšanji povezanih na 100 trilijonov točkah. V možganih z napredujočo Alzheimerjevo boleznijo je dramatično zmanjšanje (skrčenje) zaradi izgube celic in široko razširjenih odpadkov odmrlih in umirajočih živčnih celic. Ko se možganske celice starajao in odmirajo, izgubljajo zmožnost odstranjevanja majcenega proteinskega delca, imenovanega beta-amyloid, ki se razrašča v možganih. Beta-amyloid delec se postopoma nabira in ustvarja mikroskopske ploščice, ki nakazujejo na Alzheimerjevo bolezen.
Skupni simptomi
Ljudje z Alzheimerjevo boleznijo so prizadeti na več načinov, toda najbolj skupni, zgodnji simptom je postopno povečanje težav pri pomnenju novih informacij. Do tega pride, ker se razkroj možganskih celic ponavadi začne na področjih v možganih, ki oblikujejo nove spomine. Ko se škoda širi, posamezniki doživljajo tudi zmedenost, poslabšanje presoje, težave izražanja in zmedo (disorientacijo). V naprednih stopnjah, bolnik potrebuje pomoč pri kopanju, oblačenju, uporabi stranišča, hranjenju in ostalih vsakodnevnih aktivnostih. V končnih stopnjah izgubijo zmožnost komuniciranja, ne prepoznajo svojih najbližjih in postanejo hudo bolani ali cello priklenjeni na posteljo. Alzheimerjeva bolezen je konec koncev usodna.
Alzheimerjeva bolezen je glavni vzrok demence in peti glavni vzrok smrti pri ljudeh, ki so stari 65 let ali starejši. Danes okoli polovico ostarelih trpi za to boleznijo in dejansko število obolelih se bo v prihodnosti le še povečevalo. Prebivalstvo se stara. Približno 78,2 milijona Američanov je baby boomers (tisti, ki sos se rodili med 1946 in 1962). Leta 2011 bodo ti ljudje dočakali 65 let. Leta 2050 lahko število starih 65 let in več z Alzheimerjevo boleznijo doseže od 11 do 16 milijonov.
Običajno zdravljenje Alzheimerjeve bolezni je le malo koristna in veliko dopolnilnih in alternativnih zdravljenj, ki se trenutno uporabljajo, je neuspešnih in ni podprtih z dolgotrajnimi raziskavami. Preventiva ostaja najboljša obramba pred demenco.
Vsaka protivnetna dieta bogata s sadjem in zelenjavo, optimizacija krvnega pritiska, izboljšanje krvnih lipidov, redna rekreacija, izogibanje kajenju in zmanjšanje uživanja alkoholniih pijač sestavljajo osnovo preventivnega načina življenja. Kadar je vaša prehrana osiromašena z zeleno zelenjavo in sadjem in vsebuje veliko predelane (procesirane) hrane in živalskih izdelkov, nizek vnos mikronutrientov in fitokemikalij (snovi iz rastlin) omogoča vašim možganskim celicam, da sproščajo proste radikale. Ta oksidativni stress do možgan sčasoma vzame svoj davek. Oksidativna škoda je najzgodnejši dogodek v napredovanju te bolezni. Za Alzheimerjevo bolezen trenutno ni zdravila, toda lahko jo preprečimo. Če ima nekdo zgodnje znake bolezni, lahko njeno napredovanje in resnost upočasnimo.
Zdravje možgan in srca
Raziskava je pokazala, da je zdravje možgan, eden od telesnih najvišjih žilnih organov, tesno povezano s celotnim zdravjem srca in krvnih žil. Sedaj vemo, da zmanjšanje preskrbe možgan s kisikom (oksigenizacija možgan), ki se pojavi z uravnalci ateroskleroze in proizvaja amiloidne (škrobne) proteine, ki poškodujejo možgane pri Alzheimerjevi bolezni. Ateroskleroza in zvišana vrednost krvnega holesterola sta vpletena pri razvoju te bolezni, holesterol pa je neposredno vpleten v nastajanje amiloidnega sloja. V poskusnih modelih, so imele živali, ki so jih hranili z visoko maščobno in visoko holesterolno hrano, zmanjšano sposobnost učenja in prikaza spomina, kot tiste, ki so jih hranili normalno. Imele so več amiloidnih slojev v možganih, večjo izgubo neuronov in druge znake povezane z Alzheimerjevo boleznijo. Raziskava 444 finskih moških je pokazala, da je povišana vrednost holesterola v srednjih letih povezana s trikratnim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni v kasnejšem življenju.
Dieta je ključni člen
Številne raziskave so pokazale povezavo med vnosom maščob in razvojem bolezni in živalske maščobe so bile vključene v mnoge raziskave. Visok vnos nasičenih maščob podvoji tveganje za Alzheimerjevo bolezen in celo zmeren vnos trans maščob poveča tveganje za 2-3 krat.
Ljudje, ki jedo hrano bogato s sadjem, zelenjavo, semeni in lešniki imajo zelo zmanjšano pogostnost Alzheimerjeve bolezni in obstaja mnogo raziskav, ki so pokazale, da je primerna prehrana zaščitna. Zelena zelenjava je hrana z najvišjo močjo zaščite. Kar izbirate za hrano danes, bo pozneje v življenju vplivalo na vaše tveganje za Alzheimerjevo bolezen.
V nedavnih raziskavah, v katerih je bilo vključeno več kot 4.000 New Yorčanov, so tisti, ki so se boljše prehranjevali (malo boljše po mojih standardih), kar je vsebovalo več sadja, zelenjave, lešnikov in fižola in malo rdečega mesa, imeli 65 odstotkov nižje tveganje za Alzheimerjevo bolezen. Določena hrana, kot so borovnice, se je izkazala kot posebno varovalna pred simtomi Alzheimerjeve bolezni. Pitje zelenjavnih in sadnih sokov se je tudi izkazalo, da zagotavlja zaščito, ne pa antioksidativni vitamin kot so E, C ali beta jaroten ali pitje čaja. Dejansko morate uživati surovo zelenjavo ali njene sokove, da si zagotovite močno zaščito. Raziskava za raziskavo ugotavlja, da tudi žilno demenco kot Alzheimerjevo bolezen, enak vzorec prehranjevanja, ki povzroča srčno bolezen (visok vnos živalskih maščob in nizek vnos sadja in zelenjave, posebno zelene zelenjave), povzroča tudi biokemično okolje naklonjeno demenci.
Pravilno uživanje maščob
Glavna omega-3 maščobna kislina v možganih je DHA, ki jo najdemo v maščobnih membranah, ki obkrožajo živčne celice, posebno pri mikroskopskih stikih, kjer so celice med seboj povezane. Zadovoljiva količina DHA v možganih se z leti zmanjšuje, posebno pri bolnikih z demenco.
DHA spodbuja rast vezi, ki med seboj povezujejo celice. Obsežno vezje ustvarja čvrsto neuronsko omrežje, ki ustvarja osnovo možganske zmožnosti za razvoj, shranjevanje in ponoven priklic informacij. Nedavno so raziskave pokazale, da DHA povečuje proizvodnjo LR11, protein, ki ga je pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo v manjši količini in uničuje protein, ki tvori “usedline”, povezane z boleznijo. Pri miših celo kratkoročno pomanjkanje DHA povzroča znatno zmanjšanje pomnenja. DHA zmanjšuje nabiranje amiloida celo pri starih miših z visokimi tvorbami amiloidnih usedlin.
Devet let stara skupinska (kohortna) raziskava je analizirala prehranjevalne vprašalnike in nivo DHA v krvi 899 raziskanih oseb, ki so sodelovale v Framinghamovi srčni raziskavi. Osebe z najvišjimi DHA stopnjami so imele pol manj demence. V drugi raziskavi so DHA uporabili pri bolnikih, ki so že imeli blago do zmerno Alzheimerjevo bolezen. Dodatna skupina je pokazala upočasnitev stopnje upadanja v skupini bolnikov v zgodnjem stadiju bolezni.
Nacionalni inštitut za zadravje je vodil velik vsesplošni klinični poskus, da bi ocenil, če DHA, ki ga uživamo več mesecev, upočasni napredovanje tako poznavalnega (kognitivnega) kot funkcionalnega odstopanja pri ljudeh z blago do zmerno Alzheimerjevo boleznijo. Dodajanje DHA verjetno ne bo dosti pomagalo, ko je Alzheimerjeva bolezen že zelo napredovala. Možganske celice se ne obnavljajo. Preprečevanje je še vedno najboljši ukrep.
Prehranjevalne podobnosti
Na osnovi rezultatov nove, perspektivne raziskave, objavljene leta 2007 v decembrski izdaji ameriške revije Clinical Nutrition (Klinično prehranjevanje), so prišli do zaključka, da je enak prehranjevalni vzorec za preprečitev Alzheimerjeve bolezni – visok vnos sadja, zelenjave, stročnic, semen in lešnikov in nizek vnos nasičenih maščob – enak prehranjevalnemu vzorcu, ki se je pokazal kot preprečevalen za Parkinsonovo bolezen. Hrana bogata z mikronutrienti, visokim vnosom zelenjave in nizkim vnosom živalske hrane ter vključenim DHA dopolnilom, je formula s katero se lahko premaga Alzheimerjevo bolezen in demenco. Toda zvijača je v tem, da takšen način prehranjevanja sprejmete sedaj in ne takrat, ko je že prepozno.
