Besede imajo čudežno moč

Besede imajo čudežno moč. Moč da prizadenejo, moč da zdravijo. Vse, kar počnemo najprej ubesedimo, šele nato naredimo. In vendar se globoko v sebi ne zavedamo še resnične moči besed. Z njimi ponižamo ali razsvetlimo, užalimo ali pa preprosto pohvalimo.

Ta moč nam je bila, nam učiteljem, dana skupaj z diplomo. In vsaka moč je nevarna, če ni pod nadzorom. Vsi, tudi učitelji delamo napake. Njihova vrednost pa je to, kar se iz njih naučimo. Verjamem pa, da so lahko napake drugih enakovredno učilo našim lastnim. Namen pisanja je svetovati, kako delovati v kritičnih trenutkih in se čim več naučiti iz napak drugih.

Otroška igra

Velikokrat se znajdemo v situaciji, ko nam nekaj preprosto dvigne pritisk tako zelo, da pokrov enostavno poči in zakričimo. Modri ljudje pa nikoli ne povzdignejo glasu. Veliko primernejša je tišina. Z njo pritegnemo več pozornosti, kot pa z glasnim argumentiranjem in dopovedovanjem. Tudi govorica telesa je zelo pomembna in zgovornejša od besed. Z njo izražamo tisto, kar ne moremo ubesediti. In ta govorica nikoli ne laže, kar za govorjeno besedo žal ne moremo trditi. Govorici telesa ne bo nikoli nihče oporekal, prej brezpogojno sledil. Le mi moramo biti trdno odločeni, kaj želimo z njo doseči in dopovedati. Če z neomajno resnostjo in brezpogojnim mirom učence zaposlimo tako, da prehajajo iz ene naloge v drugo jim enostavno ne ostane veliko časa za neprimerno vedenje. In ko rešujejo naloge v okolju vsestranskega spoštovanja, niti nimajo potrebe po takem vedenju. Pomembno pa je, da na tak način nastopamo vedno. Sprva bo še čutiti željo in neke vrste potrebo po destruktivnem vedenju, a sčasoma bo to prešlo, saj bodo tudi tisti najtežavnejši začutili, da za drugačno vedenje v tem okolju ni manevrskega prostora. Le sprovocirati se ne smemo pustiti, saj je jeza leglo neustreznih ravnanj. Pošten učitelj prizna svojo napako ko jo naredi in se učencu tudi opraviči. To na otroke naredi vtis, katerega moč in veličino si po navadi niti ne predstavljamo. V učiteljevem opravičilu se skriva spoštovanje do otrokove osebnosti, poslušanje in upoštevanje njegovih besed in nenazadnje priznanje, da tudi mi, odrasli, naredimo napako vredno opravičila.

Tako jih naučimo, da je opravičilo primerno in cenjeno sredstvo za doseganje svojega cilja – kakršenkoli pač že je. Učinkovit učitelj tudi ve, katera vprašanja mora postaviti, da si otroci sami odgovorijo, kaj morajo narediti, da bodo uspešnejši, sprejeti in cenjeni. Raziskave so tudi pokazale, da je blaga graja na štiri oči občutno učinkovitejša kot sramotenje pred celotnim razredom. V zadnjem primeru se v otroku prebudi negativna in neustrezna kljubovalnost, saj ga učitelj ob izpostavljanju prisili v obrambno držo, ne pokaže pa mu, katera je tista, ki je ustrezna – opravičilo. In tako se vzpostavi začaran krog neustreznih potez, ki vodi do bridkega konca. Pritožbe staršev, sestanki z ravnateljem, morda celo ukrep. Zakaj?! Odgovor pozna vsak sam. Tudi omejevanje roganja med učenci je eno izmed boljših učil, ki jih imamo na razpolago. Razložiti učencu, da je roganje za nekoga zelo boleče in da bo lahko že v naslednjem trenutku on sam deležen posmeha sošolcev je več kot primerno in nedvomno močno. Otrok to zelo dobro razume in verjeli ali ne, hvaležno se odzove na take besede s primernejšim vedenjem. Zakaj?! Ja kdo pa si želi posmehovanja s strani prijateljev in sošolcev?!

Tudi favoriziranje otroka pred ostalimi je neprimerno, saj med njimi dela razdor. Občutki manjvrednosti in zapostavljenosti so težki. In na tak način jih vnašamo v šolsko sredino. Učinkoviti učitelji pogum raje dajejo kot jemljejo – na konstruktiven način seveda in spoštujejo androgeno vedenje. Zatorej…otroci so zelo pravičniški in tudi dovolj samokritični, da že ob majhni podpori sami vedo, kaj je primerno in kaj ne.

Velikokrat pa se naš sistem na situacijo po nepotrebnem odzove s hvalisanjem in prikazuje kot odlično, čeprav niti zdaleč ni tako. Poskusimo raje naše dolžnosti, kot dolžnosti učitelja jemati in obravnavati ter izpolnjevati pozitivno in se na tak način približati temu, kar danes lažno velja kot dobro – z delom in pozitivno naravnanostjo!!!