Da bi bili zdravi in zdravi dočakali 100 let in da bi do takrat bili brez bolezni, umsko in fizično aktivni in sami sposobni skrbeti zase, boste morali za to upoštevati naslednja načela in priporočila kot jih zagovarja način življenja po načelih naravnega zdravja – naravne higiene:
- Telo se je samo razvilo iz oplojenega jajčeča in ni potrebovalo nobene zunanje pomoči. Zato naj bi bilo telo samozadostno in samo ozdravljivo, brez dodatkov zunanjih sestavin v obliki pripravkov in tablet.
- Vaše telo v vedno deluje v vašo korist in ima lastnost čiščenja in izločanja strupenih snovi ter odpravo notranjih in zunanjih poškodb.
- Normalno in naravno je, da smo ljudje zdravi in živahni.
- Če telesu zagotavljamo tisto, kar najbolj potrebuje, bomo ohranili visok nivo zdravja brez bolezni.
- Nepotrebno in nenaravno je, da smo ljudje bolni in trpimo.
- Da ne bi bili bolni in ne bi trpeli, moramo živeti umirjeno življenje.
- Dobro zdravje dosežemo z zdravim načinom življenja.
- Sami ste odgovorni za vaše zdravje z vašim načinom življenja. Nihče ne more namesto vas narediti tega, kar lahko sami naredite, da dosežete čvrsto zdravje in dobro počutje.
- S slabim načinom življenja si uničujemo zdravje in imamo manj odporno telo.
- Če se držimo zdravih načel, lahko rešimo probleme bolezni in trpljenja.
- Bolezni se pojavljajo v dveh oblikah: pozitivni in negativni. Pozitivne bolezni so bolezni telesnega čiščenja in popravljanja napak. Negativne bolezni so dolgotrajne – kronične bolezni, pri katerih so tkiva in organi že okvarjeni: Vzrok za takšno stanje je zastrupljenost organizma in prenasičenost limfnega sistema s strupi tako, da je njihovo izločanje oteženo ali onemogočeno. Zastrupljenost telesa presega njegovo sposobnost izločanja. Telo vedno teži k ravnovesju in zato začne s pozitivno boleznijo, s katero želi doseči maksimalno izločanje nakopičenih strupov. Da telesu to maksimalno omogočimo, mu moramo zagotoviti dovolj počitka. S tem mu omogočimo dovolj energije za nujno potrebno izločanje strupenih snovi.
- Zastrupljenost telesa (angl. toxicosis) je vzrok bolezni. To je prenasičenost notranjosti telesa s strupenimi snovmi. Določena stopnja zastrupljenosti telesa nastaja vedno, ko kaj pojemo, popijemo, vdihavamo slab zrak, živimo dolgotrajno stresno, razvratno življenje, premalo spimo in počivamo. Vse to pripomore k pojavljanju bolezni, ki so v bistvu prizadevanje telesa, da se z izločanjem znebi vseh strupov, ki so se nabrali v njem.
- Bolezni ne moremo zdraviti s tem, da v telo vnašamo pripravke in zdravila. »Koncept medicine je čisti mit«, ugotavlja T. C. Fry in nadaljuje, »velika moč in inteligenca, ki vas je izgradila iz oplojenega jajčeca je edina zdravilna moč, ki omogoča ponovno vzpostavitev zdravja.« Naše telo neprestano opravlja opravila brez zunanjih vplivov in pomoči. To mu omogoča njegova inteligenca.
- Bolj kot na preprečevanje bolezni, se moramo osredotočiti na to, da bolezen ne bo nastala. To pa lahko dosežemo s tem, da ne zagotavljamo vzrokov za njen nastanek.
- T. C. Fry ugotavlja: »Kar se tiče zdravja, so vsa raziskovanja neproduktivna in nepomembna. Razvoj in administracija drog – zdravil sta kontraproduktivni. Ljudje na poti k zdravju ne morejo biti dodatno zastrupljeni z drogami, blago rečeno zdravili« Vse, kar vnašamo v telo, da bi zdravili bolezen, nam ne pomaga, ampak nam celo preprečuje samodejno čiščenje telesa in moti opravila obnove in nam zmanjšuje našo vitalnost, saj je bolezen v bistvu napor in želja telesa, da izloči nakopičene strupe. Z vnašanjem zdravil ta napor prekinemo, ker se mora vsa razpoložljiva energija uporabiti za izločanje vnešenega zdravila. Z zdravili prvotno bolezen samo prikrijemo tako, da znaki prvotne bolezni izginejo, zato je telo še bolj izpostavljeno nevarnostim kot pred zdravljenjem, saj mora poleg nakopičenih strupov izločiti še snovi v zdravilih.
- Zdravila in pripravki ne morejo razstrupiti telo, obnavljati celice in popravljati poškodbe. Delujejo v smislu potlačitve in prikrivanja posledic in zavirajo telesno moč pri njegovem poskusu samoozdravitve. Tudi bolezni ne morejo biti nalezljive. Bolezni nam nihče ne more dati, prav tako kot nam ne more dati zdravja. Bolezen je biološki proces razstrupljanja in popravljanja celic in tkiv telesa.
- Bolezni povzročamo sami s slabimi dnevnimi navadami.
- Bolezni ne morejo povzročiti bacili, bakterije in virusi. Mikroorganizmi ne morejo oslabiti telesa, niti ne morejo obstati tam, kjer zanje ni hrane in nimajo nobene moči pri živih, zdravih celicah. Bakterije, virusi so v naših organizmih prisotni ves čas in nas ne napadajo od zunaj. Prehlad je zgolj primarna čistilna kriza, ki jo vzpostavi telo samo.
- Za dobro zdravje je pomembno, da v telo vnašamo samo dober, svež zrak, čista vodo in hrano, za katero smo ljudje biološko prilagojeni. Ta hrana naj bi bila surova, presna hrana.
- Če bi se naenkrat znašli v naravi bi jedli hrano, ki je v naravni obliki: surovo, presno, sveže, zrelo sadje, zelenjavo in orehe, lešnike, oreške ter semena.
- Kadar zbolimo in hočemo čim prej ozdraveti, je najboljše, da počivamo in da ne naredimo ničesar. S tem telesu omogočimo, da vso svojo energijo preusmeri v zdravljenje tako, da izloča strupe, ki so se v njem nabrali.
- Če hočemo dolgo in zdravo živeti, moramo dati poudarek na izgrajevanju zdravih navad, ki nam zagotavljajo močno zdravje in ne na bojevanju z boleznijo.
Če strnemo vsa ta načela v eno misel, kako dočakati zdravih in vitalnih 100 let, to pomeni, da bi morali živeti brez stresa, večinoma v naravi in soncu, zmerno se gibati in telovaditi ter se optimalno prehranjevati.
Seveda je to v današnjem času hitrega tempa to zelo težko doseči. Toda nekaj lahko kljub temu naredimo. Poskušajmo se čim večkrat sprostiti, se gibati na svežem zraku in se izpostavljati sončnim žarkom, redno telovaditi ter se večinoma prehranjevati večinoma s sadjem, zelenjavo, orehi, lešniki, oreški in semeni.
Kako bi to izgledalo v praksi? Dobro je, da jemo čim več surove hrane in v naslednjem vrstnem redu: sadje, zelenjava, orehi ali lešniki ali oreški ali semena (lanena, sezamova, bučna, sončnična – zmleta v kavnem mlinčku). Če že jemo kuhano hrano, jo jejmo nazadnje, prav tako tudi škrobne in mesne jedi. Hrano je bolj zdravo uživati zaporedno, eno za drugo, kot pa jo mešati. Najboljši so mono obroki, kjer pojemo samo eno vrsto hrane, dokler se ne nasitimo.
Poznamo najrazličnejše diete, ki jih priporočajo strokovnjaki na prehrambenem področju in zdravniki. Toda v nečem so si vsi enotni. Vsi priporočajo, da uživamo več sadja in zelenjave. Kdaj je torej najbolje jesti sadje? Večinoma priporočajo ob obrokih –toda kdaj – pred obroki, med obroki ali po obrokih. Najboljše ga je jesti na prazen želodec in počakati, da se popolnoma prebavi preden začnemo z nadaljnjim hranjenjem.
Tudi število in velikost obrokov je tema, kjer se razlikujejo mnenja strokovnjakov. Nekateri prisegajo na pet do šest majhnih obrokov, nekateri prisegajo na samo dva obroka dnevno. Najboljše je, da vsak zase ugotovi, kaj mu najbolj odgovarja, smernice pa so večinoma znane.
Vse kar sem napisal je zgolj moje mnenje in ni recept za zdravljenje. Če pa hočete živeti dolgo, zdravo in vitalno, je dobro, če upoštevate čim več, kar je bilo predstavljenega. Slišimo se ponovno čez petdeset let, ko jih bomo imeli 100.
