Švica – neokrnjena lepota narave 1. del

Švica, majhna, a izjemno bogata zahodnoevropska država ima skoraj 8 milijonov prebivalcev. Kar 73% jih živi v mestih. Ima tri jezikovne skupine in sicer nemško, francosko in italijansko. Najbolj znana je po svoji zgodovinski nevtralnosti, saj ni sodelovala ne v prvi, ne v drugi svetovni vojni. Kar se tiče gospodarstva, ima zelo uspešno, moderno in tržno perspektivno gospodarstvo. Življenjski standard, kakovost šolskega in zdravstvenega sistema so med najvišjimi v Evropi.

Švica

Potovalne agencije jo promovirajo kot bogato z naravnimi lepotami in kulturnim izročilom. Vrhovi alpskih gora se zrcalijo v kristalno čistih jezerih. Te besede so nas prepričale, da jo obiščemo in preverimo, če dejansko držijo.

Na pot smo se odpravili kar z avtomobilom skozi Italijo in znameniti predor Gothard.  Pot je hitro minila, da pa nam ni bilo dolgčas, je poskrbel naš avto, ko mu je začelo zmanjkovati bencin. Ponoči v Švici namreč delujejo le samopostrežne črpalke, česar pa takrat nismo bili vajeni. Malo pred Gothardom nam je uspelo natočiti bencin in odpeljali smo se do mesta Buochs, kjer živi moja teta, ki nam je prijazno ponudila prenočišče.

Mesto Buochs je majhno mesto, ki je od Luzerna oddaljeno dobrih 7km. Je izredno mirno in lepo, saj 48% površin zavzemajo kmetijske površine, 34% je gozda ostalih 16% pa je poseljenih. Hiše so lično urejene s pridihom staromodnosti. Sprehajalne in kolesarske poti so čiste in dobro označene. Mesto leži ob jezeru Luzern, ki je poleti primerno za kopanje, pozimi pa na njem kraljujejo račke in labodi. V samo mesto in prelep razgled ob jezeru sem se takoj zaljubila.

Luzern

Med potovanjem smo obiskali tudi Luzern, ki pa je že bolj podoben sodobnemu mestu. Znan je po lesenem mostu, ki so ga zgradili leta 1333 in obnovili leta 1993, ko je bil delno uničen v požaru.

Staro mestno jedro leži  na severni strani reke Reuss in ima še vedno nekaj lepih pol-lesenih konstrukcij – hiš. V samem mestnem jedru najdemo tudi cerkev sv.Leodegarj-a, ki je bila zgrajena v poznem renesančnem slogu.

V majhnem parku, malo stran od Lowenplatz-a leži kip umirajočega leva, zgrajenega v spomin več sto žrtvam švicarske garde, pobitih v času francoske revolucije.

Mesto samo je urejeno. V osrednjem jedru najdemo veliko malih trgovinic s spominki, ne zaostajajo pa niti večji nakupovalni centri. Na mojo srečo smo prišli v mesto ravno v času poletnih razprodaj in kmalu so bile moje roke polne nakupovalnih vrečk. Po napornem nakupovanju, smo si v bližnjem lokalu s prekrasnim razgledom na jezero privoščili kavo in rogljiček. Na kosilo, pa smo rajši odšli domov. Kosila v restavracijah znajo biti zelo neprijazna do naših denarnic, cene hrane v nakupovalnih centrih pa so bile takrat primerljive našim.

 V severnem delu mesta ob jezeru najdemo muzej prometa. Muzej razstavlja vse oblike prometa, vključno z lokomotivami, ladjami, avtomobili in letali.

Mit, da so državljani Švice zadržani, se je razblinil še isti večer. Mesto Luzern ponuja veliko zabave, od navadnih lokalov, kjer lahko v miru spijete kavico ali kozarček vina, do enkratnih nočnih klubov. Ljudje so prijazni in zelo družabni, zabava pa traja do jutranjih ur.

Tukaj se zaključuje obisk našega prvega mesta v Švici. Obiskali smo še mesto Zürich in se povzpeli na Fürenalp, več o tem pa naslednjič.