Nedavno smo bili priča groznim posledicam vremena in verjetno smo vsi hvaležni, da so bili na delu tudi prostovoljci, brez katerih bi nekateri še veliko dlje bili brez osnovnih dobrin in pomembnih elementov za življenje, kot so bili. Ampak ti prostovoljci niso enako tistemu volonterstvu, o katerem želim pisati. V mislim imam pripravniško volonterstvo, ki čaka večino študentov s pedagoško izobrazbo, saj nekateri pri vrhu enostavno ne pridejo do formule, ki bi bila prijazna do vseh. Volonterstvo – kako torej do njega?
Ukrepi vlade so vsak dan hujši, čeprav pravijo, da so prijaznejši in nujno potrebni. Področje zaposlovanja je za mlade v veliki meri nedosegljivo, razen v primerih, ko imaš nekje dobrega botra oz. poznanstvo, ki te dobesedno porine v med.
Nič-kolikokrat je bilo že omenjeno, da je ogromno ljudi s poklicem, pa ne s poklicem, z univerzitetno izobrazbo, ki sedijo doma in ne dobijo niti zaposlitve na nižji stopnji. Stanje na Zavodu za zaposlovanje je milo rečeno katastrofalno, sploh, ko gledamo VI. stopnjo izobrazbe ali več. Najdemo lahko tudi magistre in doktorje, ki ne najdejo ustreznega delovnega mesta. Zakaj ne? Ker nimajo izkušenj. Sama sem poslala prošnjo v čistilni servis. Začuda dobila celo odgovor – nimate primernih izkušenj. OK, razumem, jih nimam, ker še nisem bila nikjer zaposlena, pa vendarle … kako jih naj dobim, če me nikjer ne sprejmejo, tudi volonterno ne? Kako naj si mladi ljudje, srednješolci in študentje z dokončano izobrazbo, z diplomo v rokah, nabirajo izkušnje in znanja, če je povsod pogoj predznanje in izkušnje? Pa sem prepričana, da bi jih večina delala tudi za nižje plačilo kot imajo izobrazbo. Obstajajo tudi cvetke, ki ne tolerirajo ničesar drugega kot tisto, za kar so se izobraževali in dala bi roko v ogenj, da imajo ti še največ sreče. Vsi tisti, ki smo se voljni prilagajati, se podrediti samo zato, da pridemo v stik z delovnim trgom in silami, pa ostanemo na repu.
Že dolgo obstaja praksa, da po opravljeni fakulteti s pedagoško usmeritvijo ni možno ali pa je zelo težko priti do rednega, plačanega pripravništva. Tudi če si zelo priden, ni nujno, da boš plačano pripravništvo dobil. Kje ostanejo vsi tisti, ki pač niso odlični študenti? A če nimaš 8, 1 ali več povprečja pomeni, da ne znaš opravljat poklica? Ali to pomeni, da manj znaš? Ali tisti z višjim povprečjem dejansko bolje obvladajo svoje bodoče delo? Ali dejansko znajo bolje z otroki? Zakaj? Kaj ocene dokazujejo? Praktično nič konkretnega, kadar se gre za samo delo, ampak ja, neko selekcijo je treba nekako narediti. Kdo zagotavlja, da tisti z višjim povprečjem, bolje delajo z učenci in dijaki, da bolj razumljivo podajajo snov in da so bolj primerni za pripravnika?
No, vsem tistim povprečnežem ostaja volontersko pripravništvo. Juhej! Žal tudi do tega ni tako lahko priti in veliko nas ostaja pred vrati t. i. zastojnkarskega dela – volonterstva, čeprav je vse prej kot to. Pa saj nima nihče nič proti izkušnjam, ampak splošno znano je, da si pač deklica ali deček za vse, ko opravljaš volontersko delo. Vse je za nekaj dobro, pravijo.
