Danes nismo sposobni več preprostih besed, dejanj in preprostega odnosa. Vsi brezglavo hitimo, ne da bi sploh vedeli zakaj. Zaradi hitrega življenjskega ritma je besedica stres postala del vsakdanjega besedišča, ljudje pa smo postali njen ujetnik. Prebiramo knjige o obvladovanju stresa, gledamo oddaje, v katerih nam svetujejo na tisoč in en način kako naj se osvobodimo stresa. Vendar, če bi lahko to storili, bi izkoreninili življenje samo. Zavedati se je potrebno, da je življenje polno stresnih trenutkov, ki jih je potrebno obvladovati. Ključ za obvladovanje stresa pa je v tem, da postanemo odporni nanj. Prvi korak do tega je upočasnitev življenjskega sloga.
Vedeti morate, da življenje ni to kar se je dogajalo v preteklosti ali kaj se bo dogajalo v prihodnosti. Življenje je to kar se dogaja sedaj, točno ta trenutek. In točno ta trenutek morate užiti z vsemi svojimi čuti, prisluniti sebi, vsrkati vase vse sedanje dogajanje, potem pa izpustiti trenutek, se ne ozirati nazaj in živeti življenje naprej.
Čisto vse življenjske težave v resnici ne prihajajo »od zunaj«, temveč izhajajo iz nas samih. Od nas samih je odvisno kako bomo gledali na določeno situacijo, ali jo bomo videli kot problem ali kot nekaj iz česa smo si pridobili novo življenjsko izkušnjo, ter se pri tem naučili nekaj novega. O vsem se odločamo z umom in v umu. Ne glede na to kako sposoben je človek – če verjame, da določene naloge ne bo mogel opraviti, se bo tako verjetno res izkazal za nesposobnega. Tako negativno razmišljanje pa lahko sčasoma vsakomur prepreči uspešno delovanje. Prvi korak do svobodnega življenja je torej ta, da človek zaupa vase in svoje sposobnosti, ter pozna svoje meje delovanja in jih poskuša tudi preseči, da doseže svoje notranje, posledično pa potem tudi zunanje zadovoljstvo. Saj um, ki je med divjanjem zaskrbljen glede prihodnosti in, ki vedno znova premleva dogodke iz preteklosti, je slabo opremljen za izzive sedanjosti. Z upočasnjevanjem življenjskega ritma pa lahko izurimo um, da se osredotoči na sedanjost. Tedaj bomo ugotovili, da lahko delujemo povsem dobro, ne glede na to kakšne težave nas pestijo.
Počasno življenje ni dolgočasno niti ni neučinkovito. Prav nasprotno. Takšno življenje je občutno ustavarjalnejše in bogatejše od življenja v tekmovanju z uro. Podeli vam čas, da se ustavite, pomislite, razmislite in se odločate, tehtate razloge za in proti. Podeli vam čas za medčloveške odnose. Kajti medčloveški odnosi so tisti, ki nam bogatijo življenje in mu dajejo smisel. Torej, ko skušate upočasniti svoj življenjski ritem, poskrbite, da si boste vzeli dovolj časa za osebne odnose, ki so največkrat žrtev prehitrega načina življenja. Seveda pa to ne pomeni, da čas, ki ga namenimo ljudem samo prebijemo skupaj, pomembna je predvsem pozornost in ljubezen, ki jo namenimo sočloveku. To naj bo torej kakovostno preživet čas skupaj. Če se želimo v čem odlikovati, moramo biti potrpežljivi. Če pa si želimo ljubezni, pa je potrpežljivost prava nujnost. Lahko smo še tako sijajni, zanimivi in očarljivi, toda brez potrpežljivosti bodo naši odnosi postali zatohli. Torej dragi moji; iz nič, ne bo nič. Skorajda vsem se preveč mudi, da bi lahko bili potrpežljivi. Začeli smo celo verjeti, da je nepotrpežljivost naše naravno stanje. Vendar je k sreči naše naravno stanej ljubezen, potrpežlivost pa zgolj veščina, ki se joe lahko nauči vsakdo izmed nas. Naslednjič, ko boste stali v banki, trgovini ali kjerkoli drugje v vrsti, se zavedajte, da vam svet ne bo ušel nikamor in tudi brez vas bo preživel. Ko se takole včasih zamislim, na koncu vidim, da v širnem svetu le nisem tako pomemben faktor in da se bodo tudi brez moje prisotnosti rešile vse stvari. Govorijo, da je vsak posameznik unikat in pomemben. Ja, je res, ampak pomemben je vsak sam zase. Zato pa se je potrebno ceniti in na prvem mestu imeti rad sebe ter se spoštovati, šele potem pa boš sposoben ljubiti druge ljudi. Ko ljubiš, ljubi z vsem srcem in dajaj vse od sebe, vendar ničesar ne pričakuj nazaj. Kajti tisti, ki pričakuje povračilo nazaj, ni sposoben prave ljubezni, niti ne razume koncepta prave ljubezni.
Večina med nami je v medčloveških odnosih vse prej kot pa svobodna. Vsi se sprašujemo o reakciji druge osebe, bojimo se napada, zavrnitve ali brezbiržnosti. Zato si okoli sebe ustvarimo obrambni zid z jarki sumničenja, trmoglavosti in ljubosumnosti. Vendar je prav tu napaka. Več kot imamo obrambnih zidov, bolj se počutimo negovote, saj nam prav ti zidovi preprečujejo, da bi se približali ljudem in zgradili zdrav odnos. Zato pa porušite zidove in se podajte na novo postolovščino in po nove izkušnje v spletanju dobrih odnosov. Ko bodo ljudje videli, da nimate več obrambnih zidov, bodo tudi sami postali lažje dostopni, začeli pa se bodo truditi za odnose brez skrbi in strahu.
Odprite vrata svojega srca na široko za vse ljudi, odpustite ljudem, ki so vas prizadeli, saj ste bili zaljubljeni le v vašo idealno predstavo o njih. Ljubite vse ljudi, ostanite potrpežljivi in ničesar ne pričakujte nazaj, kajti pri ljubezni gre samo za dajanje pozitivne energije tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Videli boste; tisti, ki daja, se mu v življenju vse trikrat povrne. Največje zadovoljstvo pa se skriva v tem, da osrečimo sebe, ko okoli sebe zgradimo zdrave, ljubeče odnose in nismo od nikogar čustveno odvisni. Kajti vaša sreča ni odvisna od drugih, temveč vas samih. Prav na tem mejniku pa se začne svobodno življenje. Ljubiti sebe, razdajati ljubezen in biti čustveno neodvisen od drugih – to je največja radost in sreča.
