Naravna katastrofa, ki je pred kratkim ujela Slovenijo v oklep snega in ledu, je dokazala velikansko premoč narave in šibkost človeka v primerjavi z njo. Zdelo se je, kot da se je življenje za hip ustavilo in stvari, ki so se nam še do včeraj zdele nekaj kar umevnega, so postale še kako dragocene.
Naša odvisnost od električne energije in vseh tehničnih pridobitev, povezanih z njo, se je pokazala v vsej svoji razsežnosti. Življenje se počasi vrača v stare tire, v večini domov so svečke že zamenjale luči in prioritete so spet dobile drugačen vrstni red. Ostali pa bodo spomini, večinoma slabi, prežeti s stisko in občutkom nemoči.
A morda se mednje pomeša tudi kak droben, prijeten utrinek, ko smo bili ob soju sveč ujeti v prostor in čas. V en sam prostor, kjer smo se zbrali, da nam je bilo topleje in v čas, ki je naenkrat dobil čisto nov pomen. Morda smo iz omare potegnili že malo zaprašene družabne igre, skoraj pozabljene, ker sta jih pač nadomestila televizija in računalnik. In smo se pogovarjali, tako čisto od blizu, ne kričaje iz sobe v sobo, v tišini, ki je sploh več ne poznamo. Bognedaj še ene take katastrofe, je bilo prehudo.
Toda, ali ne bi bilo vredno razmisliti, kako lepo bi bilo tudi sicer, ko gorijo vse luči, preživeti več časa skupaj. Brez televizije, računalnika, telefonov in drugih novodobnih naprav. Brez hitenja, ki nam je že tako globoko prešlo v navado, da mnogokrat niti ne vemo, zakaj sploh hitimo. Težka bo, porečete, uf, vzdržati brez televizije in še huje, spraviti otroke izpred računalnika, misija nemogoče. Pa vsi tisti tečaji, na katere je treba peljati otroke in vmes še obvezen klepet s prijatelji ob kavici.
Toda, ali ste se kdaj zares iskreno vprašali, koliko sami odločate o tem, kaj boste počeli in koliko v resnici na vas vpliva družba in okolje v katerem živite. Katere so vaše prave vrednote in kdo je tisti, ki vam postavlja prioritete. To ste lahko samo vi in za spremembe ni nikoli prepozno. Le odločiti se je treba, narediti majhen družinski načrt in stvari stečejo. Tudi z majhnimi korakci se daleč pride in za začetek se morda dogovorite za eno uro na dan, ki jo boste preživeli zares skupaj. Brez tv-ja, računalnika, telefonov, brez hrupa.
Zakaj ne bi npr. v tej uri skupaj ustvarjali. Vse prevečkrat zgrešeno mišljenje je, da je ustvarjanje namenjeno zgolj otrokom. Drži, da si z njim si urijo motorične spretnosti, se učijo vztrajnosti, potrpežljivosti in discipline A res je tudi, da se v prav vsakem odraslem skriva tudi še malo otroka. In presenečeni boste, kako prijetno se boste počutili, ko ga boste spet našli.
Idej za ustvarjanje lahko najdemo danes več kot kdajkoli prej in začnemo lahko čisto preprosto, s stvarmi, ki jih imamo prav vsi doma. Ideja, ki jo danes ponujam, je izdelava namiznih stojal, v katere lahko shranimo pisala in še veliko drugih drobnih stvari, ki nam ležijo po predalih. Saj poznate tisti zoprn občutek, ko nujno potrebujete pisalo in ga ravno takrat ne najdete. Za izdelavo takšnih stojal potrebujemo različne tulce-lahko so tisti od wc papirja ali toaletnih brisač, morda od fototapet, različnih plaket ipd. Zagotovo se v hiši kaj takega najde. Iz malo tršega kartona, uporabimo lahko takšnega od škatle za čevlje, izrežemo dno in ga s tekočim lepilom nalepimo na tulec ustrezne velikosti. Lahko nalepimo skupaj tudi več tulcev različnih velikosti.
Potem začnemo z okraševanjem, kjer pa lahko damo domišljiji zares prosto pot. Lahko ga preprosto samo prebarvamo, nalepimo naj različne motive, ki jih otroci izrežejo iz barvnega papirja, uporabimo lahko tudi koščke blaga, ostanke čipke, pisane gumbke. . S pomočjo servietne tehnike lahko nanesemo različne motive iz servietk, če pa bomo nanje nalepili polovičke lesenih ščipalk in pobarvali zareze, bomo dobili simpatične sodčke. Prazen tulec lahko tudi zalepimo iz obeh strani, pred tem vsujemo vanj malo riža, ga okrasimo in dobili bomo ropotuljico ali instrument za otroško zabavo.
Takšen izdelek je lahko tudi darilo, takšnega malo večjega bo vesela babica, da bo vanj spravila pletilke, mamica si bo lepo zložila glavnike in krtače in ati bo končno imel na enem mestu shranjene vijake, ki jih nenehno išče. Kar pa je najpomembneje, ob ustvarjanju se boste družili, se zabavali in sprostili ter pozabili na stvari, ki vam sicer polnijo glavo.
Idej za ustvarjanje je res veliko, odločitev o tem, da vsaj za nekaj časa zamenjate računalnik za škarje, pa seveda čisto vaša. Vredno je poskusiti, kajti tisti drobni skupni trenutki štejejo, le ujeti jih je treba.
Pa veliko uspeha pri delu!
