Najprej je pred vami kratka zgodovina srebra. Srebro je bilo cenjeno že štiri tisoč let pred našim štetjem. V Tutankamonovi grobnici so našli en meter dolgo trobento iz leta 1352 pred našim štetjem. Grki so približno šesto let pred našim štetjem začeli izdelovati srebrne kovance. Danes so stopile v ospredje druge lastnosti srebra, posebnosti , ki so pomembne za zdravilstvo in tehniko. Ljudje so se začeli že zelo zgodaj zavedati različnih lastnosti srebra, v srednjem veku so plemiči s srebrno paličico preverjali, če je v vinu strup. Če se je srebrna paličica obarvala črno, je to pomenilo, da je vino zastrupljeno. Okrog leta tri tisoč pred našim štetjem naj bi segali začetki izkopavanja srebra. Srebro so izkopavali predvsem v Anatoliji in z njim oskrbovali Malo Azijo in Grčijo. Potem se je izkopavanje prestavilo v Grčijo, rudniki v bližini Aten so do konca prvega stoletja našega štetja veljali za največje v izkopavanju srebra. Pozneje so se jim pridružili še rudniki v Avstro -ogrski, Španiji in nekaterih predelih vzhodne Evrope. V 16. stoletju je proizvodnja srebra močno poskočila, eden od razlogov je bilo tudi Kolumbovo odkritje Novega sveta leta 1492. Španci so v Evropo prinesli veliko srebra. Najpomembnejša zaloge srebra so v Peruju, Boliviji, Mehiki, Kanadi.
Kaj je potrebno vedeti o srebru ?
Srebro ima kemijski simbol Ag, ki izhaja iz latinske besede – argentum ( srebro ), Srebro je plemenita in hkrati mehko težka kovina, ki jo je lahko oblikovati. Nekaj zanimivega : številne države so botrovale imenom elementov kot na premer polonij, germanij, francij. Pri srebru je ravno obratno. Argentum – njegova latinska oznaka je dala ime državi – Argentina. To je edina država, ki je dobila ime po kakšnem elementu. Srebro se pojavlja kot samostojno srebro, praviloma v majhnih zrncih in v srebrnih rudninah, ki imajo različno vsebnost srebra. Največji delež okrog 99 % ima zelo redki allargentum. Poleg tega obstajajo še tako imenovane rudnine, ki vsebujejo srebro. Imajo pa nizek delež srebra – do enega odstotka.
Najpomembnejše lastnosti srebra :
- deluje dezinfekcijsko
- visoka prožnost in mehkost
- največja svetlobna odbojnost med vsemi kovinami
- največja prevodnost toplote in elektrike med vsemi kovinami
Zaradi vseh teh lastnosti se srebro uporablja v elektriki, optiki, elektroniki, medicini. Srebro se uporablja tudi za izdelavo nakita, jedilnega pribora, glasbenih instrumentov. Srebro se nahaja tudi baterijah,cedejih, devedejih katalizatorjih, televizorjih, pomivalnih strojih, sončnih celicah.
Vas morda zanima zakaj vaš srebni pribor potemni ? Potemni zato ker srebro ni obdelano v čistem stanju. Tako bi bilo premehko. Skupaj z bakreno litino postane trše in obdrži sijaj. Do potemnitve pride zaradi stika z vodikovimi sulfidom in drugimi žveplovimi spojinami, ki so prisotne v zraku živilih plinih.. Srebrov sulfid, ki nastane pri sobni temperaturi, površino obarva rjavo do črno. Srebrni nakit in srebrni pribor, ki se pogosto uporabljata, ne potemnita. Če srebrnega pribora ne uporabljamo pogosto, ga je priporočljivo hraniti v predalu z žametom, ki ne vsebuje žvepla. Krpa za srebro in koncentrirana raztopina kuhinjske soli v plastičnem koritu s kroglicami iz alufolije sta lahko v pomoč , da se odpravi potemnitev. Obstaja pa tudi litina, ki naj ne bi potemnela -Argentium Sterling Silver, in prihaja iz Anglije. Litina vsebuje 20-30 odstotkov paladija, ki naj bi srebro varoval pred obarvanjem. Srebro je mogoče legirati z zlatom, bakrom in paladijem. S tem postopkom večinoma povečamo trdoto. Litine iz bakra in srebra imajo danes največjo vlogo, večinoma jih označujejo glede na delež vsebnosti srebra. Srebro 925 je najbolj znano in se uporablja za izdelavo nakita, kovancev in pribora. To pomeni, da znaša delež srebra 92,5 odstotka, 7,5 odstotka pa predstavlja druga kovina, večinoma baker. Srebro je tudi kovina s katero se trguje na borzi, cena srebra se določi Londonski borzi, določa jo tako imenovani London Fix.
Srebro velja za eno prvih kovin iz katere so izdelovali kovani denar. Eden najlepših srebrnih kovancev prihaja iz Avstralije in se imenuje po ptici – kukaburi, avstralski kukabura. Iz Avstralije prihajajo tudi srebrniki koala in lunar. Kanadski maple leaf, britannia in ameriški eagle so prav tako znani srebrni kovanci. Bolj eksotična primerka pa sta kitajski panda ( v zadnjem času vedno bolj priljubljen) in mehiški libretad. Naša severna soseda Avstrija pa od leta 2008 izdeluje srebrnik , ki je se imenuje Dunajski filharmonik. Mnogi ljudje pa kovancev iz srebra ne kupujejo zgolj kot naložbo, temveč tudi zaradi zbirateljstva.
