Vsakodnevno se srečujemo z mnogimi zanimivimi stvarmi, ki jim pogostokrat namenimo le bežen pogled in trenutek svojega časa, čeprav se v njihovem ozadju lahko skriva globoka in zanimiva zgodba. Le redki v tovrstnih stvareh znajo prepoznati pravo vrednost, umetnost in lepoto, vse to pa krasi tudi majhne, popisane lističe papirja, ki jih poznamo pod imenom znamke.
KDO SO FILATELISTI?
Beseda filatelija predstavlja veliko različnih dejavnosti, prav tako poznamo različne vrste filatelistov, od ljubiteljskih do skorajda profesionalnih, ki se filatelistični dejavnosti posvečajo vsakodnevno. Pod pojmom filatelija si običajno predstavljamo zbiranje znamk, toda filatelija obsega veliko več kot to: predvsem resni filatelisti poleg znamk zbirajo tudi stare pisemske ovojnice, poštne žige, kot tudi preučujejo samo sestavo in motive znamk, zgodovino pošte in razvoj poštnih storitev skozi čas. Delo filatelista se nikoli pravzaprav ne konča: svetovne pošte vsakodnevno na trg lansirajo na stotine novih in novih znamk s povsem novimi, umetniško dodelanimi motivi, ki jih filatelisti s pomočjo katalogov, spleta in organiziranosti v obliki filatelističnih društev želijo vključiti v svoji zbirko; odvisno od motiva, vrednosti in drugih različnih dejavnikov.
POJAV FILATELIJE
Filatelija se je pojavila kmalu po uvedbi poštnih znamk kot plačilnega sredstva poštnih storitev. Sprva so poštne storitve ob izročitvi morali poravnati prejemniki, vse dokler ni Rowland Hill, ki je sicer služboval kot direktor Britanske kraljeve poštne službe, v angleškem prostoru sredi 19. stoletja začel kljub začetnim težavam in pomislekom uvajati svoj sistem plačevanja poštnine – plačilo pred storitvijo izvede pošiljatelj, odvisno pa je zgolj teže pošiljke in ne več tudi razdalje. Leta 1840 se je pojavila prva lepljiva znamka, tako imenovana Penny Black, z motivom kraljice Viktorije; izkazala se je kot velik uspeh, saj so v dobri polovici leta, kar je izhajala, izdelali in prodali 70 milijonov primerkov.
Izraz filatelija je nastal v sedemdesetih letih osemnajstega stoletja, ko sta bili plačevanje poštnih storitev z znamkami in pa filatelistična dejavnost že dodobra razviti, kajti prvi album za zbiranje znamk so izdali že leta 1852. Francoski filatelist Georges Herpin je združil grška izraza philo (privlačnost, naklonjenost) in ateleia (oproščen davkov) v enega, ki je nato kmalu povsem nadomestil starinski izraz timbrologija oziroma timbrofilija (timbre – znamka po francosko).
LOVRENC KOŠIR – SLOVENSKI ROWLAND HILL
Ni dosti manjkalo, pa bi Rowlandu Hillu naziv ”očeta poštne znamke” izmaknil Slovenec. Že leta 1835 je namreč Lovrenc Košir iz Spodnjih Luš pri Škofji Loki pisal avstrijski poštni upravi in predlagal plačevanje poštnih storitev s posebnimi nalepkami, toda kaj več kot odgovora s pohvalo za prizadevanje ni bil deležen, saj njegova pobuda ni naletela ni odobravanje. Kasnejša prizadevanja po vzpostavitvi plačilnega sistema s poštnimi znamkami tudi pri nas, s katerimi so želeli zasluge za idejo o plačevanju s poštnimi znamkami pripisati Lovrencu Koširju, na žalost niso uspela in slava je tako pripadla Rowlandu Hillu.
FILATELIJA V SLOVENIJI
Vse od pojava znamk pa do danes je bilo izdanih že več kot pol milijona različnih znamk, samo v samostojni Sloveniji več kot devetsto. V Sloveniji deluje veliko filatelističnih društev, v katerih si filatelisti med seboj izmenjujejo izkušnje, poglede in navsezadnje tudi znamke med seboj. Filatelija pridobiva vse več privržencev, vedno več pa je predvsem mladih, ki svoj prosti čas raje kot pred računalnikom preživljajo pred odprtimi, pisanimi stranmi albumov v razvrščanju znamk. Podobno kot danes mladi, so čar v filateliji prepoznali številne znane osebnosti; znamke so med drugim zbirali (oziroma nekateri jih še) John Lennon, Freddie Mercury, Franklin Delano Roosevelt, Maria Sharapova in Ronnie Wood.
LISTEK, VREDEN MILIJONE DOLARJEV
Kljub temu, da se večina filatelistov ukvarja s filatelijo predvsem zaradi ljubezni do znamk in njihovega zbiranja, pa lahko filatelija postane tudi zelo dobičkonosen posel. Na podlagi redkosti in starosti izdaj posameznih znamk, njihove ohranjenosti, poštnih žigov, vidnih in malo manj vidnih napak ter drugih dejavnikov se izoblikuje vrednost posamezne znamke, ki lahko seže tudi v tisoče, tudi milijone evrov. Leta 2010 so v Ženevi na dražbi prodali edini znani primerek švedske znamke z napako iz leta 1855, in sicer neznanemu kupcu za kar 3,14 milijona ameriških dolarjev, kar jo je uvrstilo na vrh seznama najdražjih poštnih znamk na svetu.
Tako da naslednjič dobro premislite, preden odvržete strgano kuverto v koš za smeti.
