Kickboks v samem prevodu pomeni KICK-udarec z nogo in BOKS udarec z roko. Na svetu je nešteto borilnih športov in vsi imajo enak cilj, z udarcem roke in noge zadeti nasprotnika in dobiti točko. Čeprav tehnike KICKBOKSA prihajajo iz raznih borilnih tehnik, kateri so se že tisočletja razvijali na vzhodu, vendar v začetku ne kot šport. Pred tisočletji je predvsem kmetom in nižjemu sloju prebivalstva v nekaterih državah, so te borilne tehnike predstavljale preživetje.
Kickboks je v zadnjih petdesetih letih doživel veliko popularnost po vsem svetu. Za priljubljenost med ljudmi vseh starosti in spolov je kar nekaj vzrokov. Predvsem je to atraktiven šport, kateri pozitivno vpliva na ljudi, kateri ga vadijo saj jim da samozavest, da lahko v sodobni družbi uporabijo znanje KICKBOKSA ,kot samoobrambo. Seveda pa kot pri vsakem športu tudi tukaj ne smemo zanemariti industrije. Poudarek pri amaterskih kickboks tehnikah borbe je varnost tekmovalca, zato razni proizvajalci kar tekmujejo v čim bolj raznovrstni ponudbi , zaščitne opreme in obleke. V kickboksu ni tradicionalne vzhodnjaške bele ali črne kimone, preko katere je zavezan pas v barvi katera poudarja znanje in z tem moč lastnika. Prisotne so svilene enobarvne in večbarvne kimone z raznimi napisi, kar daje borbi še poseben čar, in tudi barvni pas po želji.
Pod besedo kickboks se skriva več vrst, oziroma načinov borbe.
Kot prvi in menda najbolj razširjen je SEMI-CONTACT (pol kontakt), oziroma po novem POINT-FIGHTING. To je tehnika borbe, ki se izvaja na »tatamiju« (posebne blazine) velikosti šest krat šest do osem krat osem metrov. Način borbe je prvi čisti udarec katerega koli tekmovalca v dovoljeni del telesa nasprotnika z roko ali nogo, vendar udarec ne sme biti premočan in mora biti kontroliran. O pravilnost udarca in z tem doseženo točko odločijo sodniki. Borbo spremlja in vodi glavni sodnik, kateri vodi borbo in dva stranska sodnika. Glavni sodnik da znak za začetek borbe in konec borbe. Prav tako ustavi borbo ob vsakem kontaktu med tekmovalcema in po signalizaciji stranskih sodnikov dodeli točko, če je bila le-ta po mnenju vsaj dveh sodnikov dosežena. Glavni oziroma centralni sodnik mora posebej paziti na nepravilne in prepovedane udarce, ter seveda premočne udarce in prestope. Stranska sodnika morata zraven tega, da pokažeta na doseženo točko tekmovalcu kateri jo je dosegel, tudi opozarjati na morebitne prestope ali nepravilne tehnike. Glavni sodnik za nepravilne tehnike in prestope lahko tekmovalca kaznuje z opominom, z javnim opominom in odvzemom točke ter na koncu tudi z izključitvijo.
Dovoljene tehnike so: direktni udarci z roko ter polkrožni udarci z zunanjim delom pesti (backfist tehnika). Vsi udarci z roko štejejo eno točko.
Udarci z nogo: v telo šteje ena točka, v skoku dve točki. Udarec z nogo v glavo dve točki, v skoku tri točke.
Točka je veljavna če se nasprotnika zadene v telo od pasa navzgor in glavo od spredaj in zadaj od zgoraj navzdol ni dovoljeno. Obvezna oprema tekmovalca so rokavice, čelada, copati kateri so brez spodnjega dela, ščitniki za golenice, ščitniki za zobe in genitalije, ter prsa za dekleta.
Vsak tekmovalec mora za sabo imeti trenerja.
Naslednji način Kickboks borilne tehnike je tako imenovani LIGHT CONTACT – (Lahki kontakt) .Pri tem načinu borbe morajo biti udarci ,kot pri point fightingu kontrolirani in ne močni.
Borba poteka prav tako na tatami blazinah dimenzij od šest do osem krat osem metrov odvisno od organizatorja tekmovanja. Sama borba poteka brez prekinitev, razen če je bila med borbo uporabljena nepravilna ali prepovedana tehnika, tedaj glavni sodnik kateri je na borišču prekine borbo. Pri tej tehniki borbe glavni sodnik ne dodeljuje točk ampak samo vodi borbo in po potrebi kaznuje tekmovalca zaradi nepravilne tehnike ali prestopov. Vsakemu tekmovalcu lahko najprej izreče opomin za nepravilno tehniko ali prestop. Naslednja dva opomina sta minus točki četrti opomin pa izključitev. Borbo spremljajo še trije stranski sodniki, kateri sedijo na treh vogalih in beležijo dosežene točke. Točke beležijo ročno na poseben formular ali elektronsko na semafor. Borba traja po navadi tri runde (čas runde ni določen in jo določi organizator glede na okoliščine). Dovoljene tehnike so udarci z roko direktno polkrožno-kot pri boksu, ter z roko z obratom v prednji del telesa nad pasom. Vsak udarec z roko je ena točka. Z nogo je udarec v telo ena točka v skoku dve, ter v glavo dve točki in v skoku tri točke. Oprema je enaka kot pri POINT FIGHTINGU z razliko, da so pri tej tehniki rokavice zaprte v pesti. Vsak tekmovalec mora imeti za sabo svojega trenerja.
Najmlajša disciplina je KICK-LIGHT. Ta tekmovalna disciplina je povsem enaka kot LIGHT CONTACT. Razlika so dovoljeni udarci po nogah od kolen pa do genitalij z zunanje strani in notranje. Niso dovoljeni po nogah od spredaj.
FULL CONTACT (poln kontakt), K1-Rules in LOW KICK so discipline katere se odvijajo izključno v ringu.
V FULL CONTACT Kickboks tehniki nastopata tekmovalca oblečena samo v dolge hlače in brez majice. Oprema je čelada, copati, rokavice ter ščitniki za golenice, genitalije ter zobe.
Udarci so dovoljeni v sprednji del telesa od pasu navzgor. Dovoljeni so močni udarci z katerim tekmovalec lahko nasprotnika tudi nokavtira. Dovoljeni so udarci z roko in nogo. Vsak udarec šteje eno točko. Borbo vodi glavni sodnik v ringu in trije točkovni sodniki. Prav tako dodatna sodnika štejeta udarce z nogo. Vsak tekmovalec mora vsako rundo narediti najmanj šest udarcev z nogo, vendar pa ni potrebno da zadenejo. Glavni sodnik vodi in kontrolira borbo ter po potrebi opomni ali kaznuje tekmovalca zaradi nepravilne tehnike.
Kazen je opomin, javni opomin, drugi javni opomin in minus točka, tretji javni opomin in druga minus točka. Po četrtem javnem opominu sledi diskvalifikacija tekmovalca. Tekmovalec lahko dobi opomin tudi zaradi njegovega nešportnega obnašanja in obnašanja njegovega trenerja.
Glavni sodnik lahko prekine borbo zaradi tehničnega knockouta ali pa, ko vidi, da eden od tekmovalcev ni sposoben nadaljevati borbe. Borba traja tri runde. Dolžina runde je običajno dve ali pa tri minute. Borbo lahko prekine tudi trener tekmovalca, če smatra, da njegov tekmovalec ni sposoben nadaljevati borbe. Če je tekmovalec poškodovan, o nadaljevanju borbe odloča zdravnik na tekmovanju. To pravilo velja za vse discipline, ne glede na tehniko borbe.
K1-Rules Kickboks tehnika borbe izhaja iz tradicionalne Siamske (Japonske). Edine razlike od tradicionalne tehnike so, da so prepovedane tehnike s komolci, klinč traja največ 5 sekund, dovoljeno je držati nasprotnika za vrat z obema rokama ob napadu z koleni. Dovoljen je samo en udarec z koleno ob vsakem klinču.
Prepovedano je: izvajanje WAI-KHRUU na začetku borbe (tradicionalni ples pred borbo). Prepovedano je nositi MON KONK, PRATCHAT ali katerega koli tradicionalnega simbola MUAY THAI borcev. Prepovedano je izvajanje MUAY THAI glasbe. Ni dovoljeno držati nasprotnika za nogo. Vsi udarci kateri pravilno dosežejo cilj štejejo eno točko(z roko, nogo in kolenom).
Cilji napada so telo in glava od spredaj in strani, ter noge kateri koli del lahko tudi z golenico.
Prepovedane tehnike so napad v grlo, spodnji del trebuha, hrbet, dimlje in zadnji del glave ter vratu. Nasprotnika se ne sme napasti ko je na tleh. Tekmo vodi glavni sodnik v ringu ter trije točkovni sodniki. Glavni sodnik v ringi vodi borbo in ter po potrebi kaznuje tekmovalca in na koncu borbe razglasi zmagovalca.
LOW KICK Kickboks se definira kot FULL CONTACT kickboksing, pri katerem obstaja možnost napadanja nasprotnikovih nog (stegna) s čistimi udarci.
Prav tako vse ostale definicije, kot so dovoljeni tehnike, prepovedane tehnike, točke, sodniki in sodniške odločitve so enake kot pri full contact kickboksu.
Na koncu bi poudaril, da je kickboks lep in atraktiven šport, čeprav so ring discipline včasih malo krvave, a je poškodb zaradi ustrezne zaščitne opreme v primerjavi z nekaterimi neborbenimi športi zelo mali. Prav tako se ne more realni kickboks primerjati z filmskim kickboksom kjer z efekti pretiravajo. Obstaja tudi profesionalni K1 kickboks , kateri ima drugačna pravila, a to je že druga zgodba.
