Kaj je Pagetova bolezen? Izgovarja se pêdžitova bolezen, po kirurgu iz Britanije Jamesu Pagetu, ki je to bolezen odkril že leta 1874 in predstavlja več vrst raka. Mi se bomo osredotočili na Pagetovo bolezen na dojki. Ta vrsta raka izgleda in se pojavi največkrat v obliki nekakšnega ekcema na površini kolobarja dojke ali na bradavici. Videti je povsem nenevarno, zato jo pogosto spregledamo.
Simptomi Pagetove bolezni
Koža lahko pordeči in se vname, lahko se izloča kakšen izcedek, srbi ali peče, v notranjosti dojke, lahko občutimo zatrdlino, ni pa vedno tako. Zato pripadnice nežnejšega spola, nikakor si same ne mažite z nobeno kremo, ki je namenjena srbeči koži. Navadno Pagetova bolezen prizadene le eno dojko, zato TAKOJ odidite k zdravniku in zahtevajte podroben pregled dojke. Ne zadovoljite se z obiskom pri dermatologu ali kakšno predpisano kremo. To bolezen samo odloži in ji da čas, da se razmnožuje. Najbolje je, da vas osebni zdravnik naroči na mamografijo obeh dojk, ker, če se je bolezen pojavila samo na eni dojki, je najbrž Pagetova bolezen in je ne gre zanemariti. To je rak, ki pa ni nujno invaziven. Rak dojke je lahko invaziven ali ne-invaziven rak. Kaj to pomeni?
Samo invaziven rak lahko prodre v notranjost dojke, v limfne in krvne žile, kasneje lahko v celotno telo. Dokler pa se te rakaste celice množijo v žlezah, pa ne morejo prodreti drugam v dojko, pravijo, da je rak ne-invaziven. Ko pa se te celice razmnožijo in razširijo, se pojavijo na povrhnjici kože prve kožne spremembe, ki smo jih že opisali. V takšnem primeru je potrebno NUJNO odstraniti obolele dele dojke. Torej, če je rak ali Pagetova bolezen, ne-invaziven, potem se odstrani le tisti del dojke, ki je prizadet, ostalo je potrebno obsevati. V primeru, da je rak bolj razširjen, pa pogosto odstranijo celotno dojko. Ne-invaziven rak, ne dela metastaz, zato je zdravljenje osredotočeno le na del, kjer je nastal s kirurškim posegom in obsevanjem. Če pa ne-invazivnega raka spremlja invaziven, pa kasneje obstaja verjetnost, da se rak razširi, zato ga zdravijo sistemsko; s kemoterapijo, hormonskim zdravljenjem in biološkimi zdravili.
Zdravniki pravijo, da največkrat Pagetova bolezen prizadene ženske po 60. letu starosti, to pa vseeno ni zagotovilo, da mlajše ženske ne morejo zboleti.
Če mamografija ne pokaže nič oprijemljivega, ker je morda v začetnem stadiju in se na sliki še ne vidi, vas mora zdravnik poslati na biopsijo, da se odkrije kaj se dogaja. Nikakor to ni nekaj, kar bo odšlo samo od sebe ampak se bo samo razvilo. Strokovnjaki na tem področju sicer zatrjujejo, da je Pagetova bolezen zelo redka, nastane pa do 2% vseh rakavih obolenj. Gre namreč za ponavljanje vnete kože okrog bradavice, ki jo je težko pozdraviti. Tudi antibiotiki niso zadostni. Vzrok za Pagetovo bolezen ni znan, lahko pa da je le spremljajoč simptom raka na dojki. Podatki iz leta 2007 pravijo, da letno v Sloveniji umre 20 žensk za Pagetovo boleznijo.
Kako pa je z dednostjo?
Kjer je rak v družini je žal pač tako, da je več možnosti za obolelostjo raka naprej. Ni pa pogoj. Andreja Rajh, ing. radiologije in specialist BreastScan diagnostike, pravi, da v svoji dolgoletni praksi opaža, da so ženske, ki so imele predhodno v družini takšne primere (obolelost ali smrtnost raka) prenesle v svojo podzavest strah in pomisleke o tem, da bodo tudi one zbolele. Ampak danes imamo nova odkritja, da so za takšna bolezenska stanja v veliki meri kriva slaba in nekvalitetna prehrana, premalo športne aktivnosti in slabe navade kot so kajenje, alkohol, preveč sedenja za računalnikom ali televizorjem, predvsem pa slabo obvladovanje stresa, kar je danes na žalost zelo velik faktor. Priporoča, da se vsi, ne samo ženske, ki imajo večje možnosti za obolelostjo raka, osredotočijo na to, kako kvalitetno življenje bodo živele, naj vnesejo v svoj prenatrpani urnik vsaj dve uri tedensko športne aktivnosti, naj se podučijo o kvaliteti prehrane in dovolj spanca, posledično pa, vsaj en krat letno naj gredo na preventivne preglede dojk.
Tako se lahko morebitni rak opazi dovolj zgodaj ali pa ga v veliki meri že same preprečimo, da sploh nastane.
