Ko pogledam probleme modernega sveta, vidim, da večina problemov izvira iz enega razloga. Enostavno nas je preveč. Populacija je iz 1 milijarde leta 1925 prišla na 7 milijard leta 2012. Ocenjuje se, da bo leta 2083 na svetu že 10 milijard ljudi. Slovenci prepogosto mislimo, da mi nismo del problema, ker smo premajhni. Vendar to ni res. V Sloveniji živi na enem kvadratnem kilometru povprečno 101 človek. To je velika prenaseljenost. Države, ki jim gre najbolje, imajo za razliko: Švedska (20,6 prebivalcev na kvadratni kilometer), Norveška (15,5), Kanada (3,41), Avstralija (2,8), celo ZDA imajo le 34,2 prebivalca na kvadratni kilometer (vsi veste, da tam večinoma ne poznajo luksuza pitja vode iz pipe – kar kaže na prenaseljenost in zaradi hitrega in materialnega načina življenja tudi prisilo življenja v okolju (močno prenaseljenih mestih), kjer si ne moreš za žejo niti privoščiti vode iz pipe). Kitajska ima 144 prebivalcev na kvadratni kilometer (mislim, da se vsi zavedamo, da Kitajska trpi močno prenaseljenost (sploh v mestih, kjer ljudje zaradi onesnaženosti zraka nosijo maske)). Slovenci tako nismo daleč za Kitajci, kar se tiče prenaseljenosti. Smo pa tudi nad Evropskim povprečjem (72,5 ljudi na kvadratni kilometer). Evropa pa je celina, kjer je zaradi prenaseljenosti izumrlo ogromno živali (v nekaterih državah (Velika Britanija) je mega fauna praktično izginila) in kjer je prišlo do ogromnega števila vojn (prenaseljenost je eden glavnih, a spregledanih razlogov za vojne). Problem globalne prenaseljenosti postane še bolj jasen, ko ugotovimo, da smo Evropejci, kljub lastni prenaseljenosti, zgled, kar se rasti prebivalstva tiče.
Vzroki za prenaseljenost
Veliki vzroki za prenaseljenost so: začasno izboljšanje življenjskega standarda (narava tudi za to plačuje visoko ceno), podaljševanje življenjske dobe in slaba ali odsotna kontrola rasti prebivalstva. Primer: Recimo, da obstaja otok z dovolj naravnimi bogastvi za kvalitetno življenje 1000 ljudi in za njihovo sobivanje z naravo. Ta naravna bogastva so na otoku seveda omejena in brez kontrole rasti prebivalstva jih prej ali slej ne bo dovolj za vse. Zemlja je tako rekoč en velik otok, ki tudi ima svoje omejitve. Te omejitve za uspešno sobivanje z naravo in kvalitetno življenje vseh, smo davno presegli.
Prenaseljenost je delno posledica današnje globalne miselnosti, ki se namesto tega: Kako bi lahko vsi imeli kvalitetno življenje, sprašuje: Kdo bo koga? Ta miselnost vodi do prevelike konkurence, ki vodi do povečanja števila prebivalstva zato, da bi prebivalstvo lahko ustvarilo več dobrin kot konkurenca. Prenaseljenost je pa za ta sistem kot naročena, saj lahko več ljudi več kupi in tako je kapitalizem v takšnih pogojih zelo srečen. Problem tega je seveda to, da je na ta način srečna skromna manjšina ljudi in to v veliki večini primerov niso tisti, ki najbolj garajo.
Eden od vzrokov prenaseljenosti je, zaradi neenotnosti globalne politike, lahko tudi potreba po veliki vojski oz. strah pred premajhno vojsko. (Da ne omenjam, kaj z naravo delajo vojaški poskusi)
Vzrok prenaseljenosti je ne nazadnje tudi želja po otrocih. Ljudje, ki imajo radi otroke, se premalo zavedajo, da otrok ni igračka, ampak je zelo resna stvar. Ti ljudje me bodo verjetno v večini imeli za krutega, čeprav moji pogledi nikakor niso kruti. Meni se gre za kvaliteto življenja nas in vseh prihodnjih rodov. Za kvaliteto bo pa nujno žrtvovati kvantiteto. Želja po velikem številu otrok je v današnjih pogojih izredno sebična, kljub temu, da se večina ljudi verjetno tega niti ne zaveda. A ni bolje imeti manj otrok in tem omogočiti lepše življenje, kot pa da jih več trpi? Že v Bangladešu se zavedajo tega problema, kar me sicer močno veseli, a se tega na svetu še premalo zavedamo.
Vzrok oz. bolje izgovor za prenaseljenosti je tudi naša slaba pokojninska politika, ki namesto, da bi pokojninske dajatve dejansko varčevala, računa na to, da bodo prihodnji rodovi plačevali za pokojnine prednikov. S pokojninsko varnostjo, ljudje tudi ne bi imeli potrebe po velikem številu otrok, da bi ti potem skrbeli za njih. To z današnjim znanjem, tehnologijo in sposobnostmi ni več potrebno.
Največji vzrok se mi pa zdi nevednost ali pa sprenevedanje ljudi o pomembnosti tega problema.
Problemi prenaseljenosti
Ljudje so v dobi ročnega kmetijstva, za obdelovanje velikih pridelovalnih površin (1 človek lahko na leto poje tudi več kot eno tono hrane, kar zahteva velike površine z dobro rodovitno prstjo) potrebovali tudi veliko ljudi in zato so tudi imeli velike družine. V današnjem svetu, zaradi velikih tehnoloških napredkov, to ni več izgovor za prenaseljenost. Malo ljudi lahko danes s stroji obdela ogromne površine zemlje in lahko nahrani primerno število ljudi. Zakaj primerno število ljudi? V primeru prenaseljenosti in s tem velike potrebe po hrani, se proizvajalci hrane poslužujejo uporabe umetnih gnojil, škropiv, genetskih sprememb in ostalih škodljivih pripomočkov pri ustvarjanju kar se da velikega pridelka. Vsi ti pripomočki so zdravju in okolju škodljivi. Če bi nas bilo manj, bi pa lahko s pomočjo strojev ekološko pridelali dovolj kvalitetne in zdrave hrane za vse. Če bi bilo več zdrave hrane, bi je tudi manj bilo treba nevarno konzervirati z aditivi, zato, da bi je čim več šlo v promet. Tako bi lahko pridelali dovolj sveže hrane za vse.
Veliko ljudi ima tudi ogromne potrebe po energiji. Ta potreba grozovito uničuje okolje. Jedrske elektrarne uničujejo reke in ogrožajo vse v bližini, termo elektrarne, ogrevanje na splošno in prevozna sredstva ter stroji na razna goriva uničujejo zrak in naravo. Ko bi nas bilo manj, bi lahko za vse pridelali dovolj energije z uporabo čistih energetskih virov, kot sta veter in sončna energija.
Prenaseljenost povzroča ogromno količino smeti in s kanalizacijo grozovito onesnažuje vodne vire. Ne morem verjeti, kako smo dovolili takšno onesnaženost voda. Voda je vir življenja in ko vidim, kaj delamo z njo se sramujem, da sem del te družbe. Vsaka čistilna naprava me močno osreči. Te so del boljše prihodnosti.
Prenaseljenost povzroča tudi veliko potrebo po življenjskem prostoru, kar uničuje naravo (nihče ne more zanikati dejstva, da smo ljudje neposredno odgovorni za izumrtje in veliko ogroženost večine vrst živih bitij – kot človeka, ki spoštuje in ima rad naravo ter se zaveda njene pomembnosti, me to močno moti) in onemogoča, da bi vsi ljudje imeli dovolj velike posesti in dovolj lastnine ter dobrin za kvalitetno, bogato in srečno življenje (seveda bi bile potrebne tudi velike družbene spremembe in spremembe vrednot).
Prenaseljenost je po mojem mnenju glavni vzrok za vojne. Saj pride do vojne, ker nekdo želi nekaj (česar zaradi prenaseljenosti ni dovolj za vse) kar ima nekdo drug, ali pa se ljudje ne strinjajo med sabo do te mere, da se spopadejo, zato ker so zaradi prenaseljenosti prisiljeni sobivati. Če bi nas bilo manj, bi lahko imel vsak človek svoj košček zemlje, kjer bi lahko stvari delal kar se da po svoje in bi tako veliko težje prišlo do konfliktov. Seveda je tu še vedno problem človeška konfliktna narava, ampak bi z manjšo naseljenostjo vseeno zmanjšali možnosti, da bi do njih prišlo. Sploh, če bi politika vsem ljudem omogočila kvalitetno življenje. Če nas bi bilo manj in če bi bila nedvomno dovolj velika sredstva pravično razdeljena, bi lahko vsakdo imel posest v naseljih (ki bi bila manjša in neonesnažena) in posest na podeželju, ki bi mu omogočala čim večjo svobodo in zasebnost.
Rešitve
Ker je to zelo velik problem, bi bile za rešitev le-tega potrebne tudi velike spremembe v družbi. Najprej si je potrebno priznati, da problem obstaja. Človeštvo mora močno premisliti svoje vrednote (nujno se mi zdi potrebno vzpostaviti skupni cilj, ki bi bil kvaliteta življenja za vse – to v trenutnih razmerah nikakor ni mogoče, saj ta sistem temelji na izkoriščanju in pretirani tekmovalnosti). Politika mora tudi narediti zelo resen načrt, kako postopno zmanjšati rast prebivalstva. Vsekakor je potrebno resno in odgovorno varčevanje pokojninskih skladov (recimo v obliki nedotakljivih zlatih palic v 100% zanesljivi ustanovi). To pomeni, da bo denar, ki so ga ljudje za svoje pokojnine zaslužili, ob njihovi upokojitvi dejansko tam in pokojnine tako ne bi bile odvisne od prihodnjih generacij. Potrebno je tudi zakonsko omejiti rojstva in ta zakon bi potem moral veljati do obdobja, ko bi dosegli želeno in primerno število prebivalstva (to število bi bilo potrebno določiti na podlagi sposobnosti planeta, da podpira tako ljudi kot živalstvo in rastlinstvo). Po tem, ko bi dosegli optimalno število ljudi, bi morali le izenačiti povprečno smrtnost z rodnostjo. Podatki o tem bi morali biti dostopni in uporabni, tako, da bi z njihovo pomočjo pravično razdelili število dovoljenih rojstev. V Evropi smo, kar se tiče rasti prebivalstva res zgled, ampak nas je še vedno veliko preveč – velika brezposelnost itd.. Ne razumem, kako nekateri ljudje tako nasprotujejo omejitvi števila rojstev, a nimajo nobenega problema, ko lovci streljajo živali za katere mi mislimo, da jih je preveč. Predstavljajmo si, da smo mi srne. A ni bolje, da sami uravnavamo število rojstev, kot pa da to nekdo nasilno naredi za nas? Potrebno je tudi delati na tehnologiji, ki bi olajšala delo ljudi (in bi bila dostopna vsem) in seveda na čisti energiji.
Mogoče bo kdaj v prihodnosti mogoče, da bi na svetu kvalitetno živelo več ljudi. Vendar v sedanjih pogojih to ni mogoče in trenutno je najboljša rešitev ter po mojem mnenju tudi naša dolžnost do prihodnjih rodov, postopno, previdno in nenasilno zmanjšanje rasti prebivalstva ter izboljšanje kvalitete življenja vseh. To je globalni problem in ga je potrebno reševati globalno (lepo življenje lahko dosežemo tudi s samozadostnostjo, vendar je svet preveč povezan, da bi ta rešila vse težave in težave sveta nas lahko kmalu dosežejo, kljub morebitni neodvisnosti od drugih). To je zelo resen problem, katerega je potrebno rešiti, preden bomo ljudje naš planet s prenaseljenostjo uničili in bomo primorani jesti drug drugega, kot to počnejo miši, ko se preveč namnožijo ali pa bo prišlo do vnovičnega poskusa širitve Lebensrauma (življenjskega prostora, kot je to poskušala nacistična Nemčija) in pa ostalih medčloveških spopadov za življenjske dobrine in prostor (najbolj prvinske vzroke za vojne). Želim si le kvalitetno življenje nas in vseh prihodnjih generacij ter naše uspešno sobivanje z naravo. Misel, da bomo nekega dne morda našli še kakšen naseljivi planet in se razširili tja, me nič ne pomirja. Jaz bi raje videl, da ljudje začnemo ceniti naš planet in ga poskušamo rešiti. Drugače se slabo piše Zemlji in vsem ostalim naseljivim planetom, ki bi jih lahko ljudje v prihodnosti našli in naselili.
