V naslednjih nekaj odstavkih, bom na kratko predstavila koncept samopodobe, ki je ključnega pomena za posameznikov osebnostni razvoj. Samopodoba je skupek osebnostnih lastnosti človeka. Formira se kot predstava, ki jo ima posameznik o sebi in kot skupek vsebin, ki jih posameznik pripisuje samemu sebi.
Ko govorimo o samopodobi, se je potrebno zavedati dejstva, da gre pri tem za eno temeljnih področji osebnosti, ki se v določenih vsebinah oblikujejo v zgodnji dobi človekovega otroštva. Samopodoba igra pomembno vlogo skozi celotno življenje človeka. Z njo so namreč povezane vse situacije tako v okolju kjer človek živi ter situacije, ki jih prinaša s seboj pot življenja.
V času, ko se velika večina ljudi sooča s hudimi stiskami in boleznijo, je “kolektivna samopodoba” na težki preizkušnji. Kaj in kako oziroma kam se lahko človek, v tako kompleksni situaciji obrne, je v veliki meri odvisno predvsem od dejstva, kako in na kakšen način se je človek pripravljen “postaviti sam zase” in od tega, s kakšno količino informacij razpolaga.
Ljudje, ki so v življenju uspešni, imajo hkrati tudi zrelo osebnost in zelo dobro samopodobo. Samopodoba človeka, določa tudi način, kakšen bo človekov odziv na njegovo okolje in hkrati vpliva na odnose, ki jih ima človek z ostalimi ljudmi, v njegovem okolju.
Dobra samopodobe in samozavest sta dve poglavitni značilnosti, ki človeka v življenju dajeta občutek smisla. Samopodoba je zelo pomembna pri načinu, skozi katerega bomo lahko videli, kakšno je naše življenje.
Vse našteto se namreč začne graditi v obdobju, ko človek preživlja svoja burna mladostna leta. Kot najpogostejši akter v obdobju človekovega odraščanja je namreč družina. Prav od družine je namreč v veliki meri odvisno, kakšna bo samopodoba človeka v njegovem kasnejšem življenjskem obdobju. Brez prave podpore družine, zlasti v moralnem smislu, se prav lahko pripeti, da je kasnejša človekova samopodoba precej bolj drugačna od “začrtane”.
Za mladostnika je namreč pomembno, da se v času svojega odraščanja spoštuje in sprejema, ter da je s strani vrstnikov in družine tudi sprejet. Hkrati je pomembno, da mladega človeka naučimo, da si zna postaviti sebi primerne cilje in da si jih prizadeva doseči. Malce več težav nastopi, ko se mladostnik prvič sooči z sebi lastnimi težavami in problemi. V tem obdobju je pomembno sodelovanje “sveta odraslih.” Mladostnika je v tem obdobju potrebno naučiti, da se je potrebno s težavami soočiti in jih poskušati tudi rešiti.
Rešitev, na videz zapletene problemske situacije, bo v mladostnikovem življenju pozitivna spremljevalka, tudi ko bo moral stopiti v kruti svet odraslih.
Na splošno, ne samo pri mladostnikih, pa velja, da na samopodobo izredno vpliva, da se človek zaveda svoje edinstvenosti v primerjavi z zunanjim svetom, predvsem pa, da se tega zaveda v vseh situacijah, ki mu v življenju, prihajajo naproti, da se zna postaviti zase, ter da je pripravljen prepoznavati in sprejemati svoja čustva.
Pomembno je, da se zavedamo, kateri dejavniki oblikujejo posameznikovo samopodobo, da smo nanje pozorni in da našemu “mlademu rodu” namenimo dovolj časa in razumevanja. Brez ustrezne pozornosti, predvsem pa tudi brez ustreznega razumevanja, bodo naši mladostniki precej teže razvili ustrezno samopodobo.
