Kako lepo je slišati stavek: Zaupam ti! To je neverjeten občutek, potrditev, da delaš prav, s tem da osrečuješ sebe in druge okoli sebe. Zaupati pomeni verjetni v nekoga, njegova dejanja, besede. Zaupamo lahko v več stvari: religija, sami sebi, skupini, politiki, …
Ko zaupamo, pomeni da nekaj pričakujemo, da bo zgodilo oz. odvilo glede na naše upe in prepričanja. Nikar ne zahtevajmo preveč, ne prenaglimo se.
Zaupanje gradimo na osnovi preteklih izkušenj, doživetij, neke zgodovine, ki nam je krojila življenje, vplivala na naše odločitve, mišljenje. Zaupanje temelji na podlagi raznih dejavnikov, samopodobe, katero izoblikujemo v otroštvu. K temu pripomorejo starševska ljubezen, podpora, razumevanje, potrjevanje. Otroci ki tega niso deležni, imajo večje težave s svojo samopodobo, zaupanjem sami vase. Taki ljudje kasneje lahko razvijejo veliko mero nezaupanja. Ne verjamejo drugim niti sebi, da so sposobni narediti nekaj dobro. Lahko pa so popolno nasprotje in sicer prekomerno zaupanje, ki pa se odraža lahko tudi kot negativna lastnost, saj se lahko razvije tudi v obsesivnost.
Ko vemo, da imamo od nekoga zaupanje, se ravnamo v skladu z njegovimi pričakovanji. Saj je le to dvoje med seboj pogojeno. Ne moremo od nekoga nekaj pričakovati, če mu ne zaupamo. Včasih je za zaupanje potrebna malenkost, včasih pa tudi velika dejanja ne potrdijo zaupanja. Zaupanje pričnemo pri samemu sebi. Če nimamo zaupanja sami vase, je težko zaupati tudi drugim. Zaupanje se začne že od majhnih nog, saj je že prvi korak osnovan na zaupanju vase, da zmorem. Torej želja, se dokazati sebi in ostalim in izpolniti pričakovanja.
Dogaja se, da včasih zaupamo popolnemu tujcu, ki ga prvič vidimo, torej ga ne poznamo, ampak nas prepriča v svoj prav. Zelo primerljiv prikaz je odnos kupec prodajalec. Prodajalec z vsemi svojimi veščinami komuniciranja in sporočanja prepriča kupca, da je nek izdelek primeren za nakup, čeprav ga mogoče stranka ne potrebuje ali bi lahko kupila kakšen soroden artikel. Vendar spreten prodajalec zna v kupcu vzbuditi upanje, da bo določen artikel koristen, uporaben, torej bo kupec zadovoljen.
Največja težava se pojavlja v partnerskem odnosu, ko se dva spoznata in iščeta neke oprijemljive točke, ki bi temeljile zaupanje. Mnogokrat besede ne sovpadajo z dejanji, kar pa še ne pomeni, da zaradi tega nekdo izdaja zaupanje. Potrebno je veliko časa, da spoznamo svojega sopotnika na življenjski poti, kako razmišlja, kaj pričakuje, kako gleda na okolico. Ker smo ljudje velikokrat razočarani v življenju, prehitro »vržemo puško v koruzo«, nekoga zapečatimo. Potrebno je potrpljenje, vztrajnost, volja, predvsem pa čas. Le čas je najboljši pokazatelj, koliko se nekdo trudi, da bi se njegova dejanja pokazala zaupanja vredna. To privede do spoštovanja, kar je močna vez dveh ljudi, ki se imata rada. Nič se ne rodi skozi noč, za vse je potrebno imeti čas in voljo. Ni nujno da je vsako nepravilno dejanja napaka, ki uniči in izpodbije zaupanje. Raje premislimo o dobrih stvareh in pretehtajmo, koliko dobrega je nekdo že storil, in mogoče najdemo odgovor na vprašanje zakaj je pa sedaj storil nekaj, kar je izgubilo našo vero in zaupanje. Vse se dogaja z razlogom. Ni nujno, da je bilo dejanje narejeno s slabim namenom. Žal pa ima vsak kovanec dve plati in je odvisno katero kdo gleda.
Zaupanje dobimo v tolikšni meri kot ga nekomu tudi dajemo. Zaupanje nam bo povrnjeno. Ljudje katerim zaupamo, nam bodo pokazali veliko mero hvaležnosti in vložili vse da ohranijo to harmonijo.
