Alergija se po novem imenuje tudi EPIDEMIJA 21. STOLETJA. Pogostost alergije in posledično alergijskih bolezni iz leta v leto zaskrbljujoče narašča. Alergija je vsekakor bolj resna bolezen kot se nam zdi na prvi pogled. Močno vpliva na kakovost življenja. Z zgodnjo diagnozo alergije, ustreznim zdravljenjem in spoštljivim izvajanjem zdravnikovih navodil, si bolnik omogoči dokaj normalno vsakdanje življenje. Vzrokov za nastanek alergije je vedno več, saj nam način življenja nalaga prekomerno dozo skrbi, hitenja, odgovornosti.
Utrujenost, razdražljivost, nestrpnost in neučakanost onemogočajo notranji mir. Imunska odpornost pada, imunski sistem postaja šibak, nestabilen, vodljiv . Organizem se znajde v neskladju, v neravnovesju. Alergija je brez dvoma povezana tudi s stresom, okužbami, onesnaženim okoljem, sintetično pridelano hrano, aditivi, …
Upravičeno je mišljenje, da je eden od vzročnih posledic nastanka alergije tudi oksidativen stres. Simptomi se izražajo na mnogo načinov, saj se telo postopoma brani in si pomaga na različne načine. Alergijske reakcije torej lahko nastanejo ob vsakem času, na vsakem področju in ob vsaki starosti. Poznamo številne alergene, ki jih vdihavamo, jih pojemo ali pa pridemo z njimi v stik preko kože. Te imenujemo kontaktni alergeni. Posledice se kažejo kot alergijski rinitis (seneni nahod), kot astma, alergija zunanjih očesnih delov, srbenje kože, koprivnica, ekcem, alergijska otekanja, alergija na pike žuželk, preobčutljivost za zdravila, za hrano, hude sistemske reakcije,…
ZAKAJ?
Uradna letnica imenovanja »bolezni« alergija, je leto 1906. Takrat je von Pirquet tako imenoval vnetje, ki nastane zaradi sprožene imunske reakcije v organizmu. Razlaga temelji na dejstvu, da v telo vdrejo »tujki« (bakterije, virusi, paraziti), pri tem stanju pa je glavna naloga imunskih celic, da le te morajo nujno uničiti. Ta naloga še zdaleč ni enostavna, ker so tujki zelo, zelo zaščiteni. Imunske celice imajo težko nalogo, saj jih morajo ubiti, jih onemogočiti na poseben, njim neznani, unikaten način.
Ta vojna se na zunaj kaže kot »vnetje«. Čas je pokazal, da je vnetij več vrst, ker se med seboj razlikujejo glede na imunološki mehanizem, saj se borba bije proti več vrst »tujkom – mikrobom«: protibakterijskim, protivirusnim, protiparazitskim, protiglivičnim.
Takoj se razvijejo protitelesa (imunoglobulini – Ig). Poznamo jih več vrst, saj so namenjeni uničevanju specifičnih skupin mikrobov. Vnetja torej ne škodujejo samo bolezenskim mikrobom, ampak tudi lastnemu tkivu. Zakaj? Kadar se borimo proti klasičnemu vnetju z oteklino, bolečino, temperaturo, oteklino, drisko, kašljem, je ponavadi zmaga na naši strani. Kaj pa se zgodi, kadar se imunski sistem zmoti pri odločitvi, katere snovi je pri vnosu v telo potrebno uničiti? Najbolj ekstremno se to občuti takrat, ko imun brani organizem pred alergeni, kateri človeku sploh niso nevarni. Grozljiv primer je, ko se proti cvetnemu prahu sproži protiparazitski odziv, za katerega je značilna tvorba protiteles vrste IgE. Nekatere fizikalno – kemijske podobnosti cvetnega prahu, spominjajo na parazitske ovojnice. Imunski sistem takoj organizira uničevalni protiparazitski napad. V obrambo se sproži malo morje protiteles IgE, ki škodljivo delujejo na povelje lažnega alarma. Tako nastane »nekoristno vnetje«, ki s kompletno reakcijo hudo škoduje organizmu. »Nekoristno vnetje« imenujemo alergijska bolezen ali alergija.
- Z alergijo se ne rodimo, ker se imunski sistem začne razvijati šele kasneje.
- Verjetnost obolevanja otrok je, če so alergični že starši.
- Alergijske bolezni prizadenejo 20 – 30 % ljudi.
- Strokovnjaki napovedujejo, da bo leta 2020 alergična že polovica Zemljanov.
Ali veste za NEKATERE NAVZKRIŽNE REAKCIJE ?
- navzkrižni alergeni so tiste snovi, ki so podobne alergenu na katerega je bolnik zares alergičen
- pri navzkrižni alergiji pelodov in hrane pride do različnih reakcij (srbenje, oteklost ustnic, žrela in/ali jezika, hripavosti, solzenja, dušenja, težav pri dihanju, krčev, koprivnice, slabosti, driske, nizkega krvnega tlaka,…)
nekateri primeri navzkrižja:
pršica = morski sadeži (školjke, hobotnica, raki, lignji), polži
kurja jajca = jajčni beljak, cepiva, ki vsebujejo jajčni beljak, rumenjak, meso perutnine
pelodi breze = koščičasto sadje (breskve, jabolka, hruške, češnje, slive,…) lešniki, kivi, paradižnik, paprika, krompir, jajčevci, poper, čili, jagode, mandlji, črni ribez, luštrek, janež
pelodi trav = moka – pšenična, ržena, koruza, ječmen, grah, riž, soja, arašidi
Raziskave kažejo, da si mnogo bolnikov pri alergiji pomaga z metodami komplementarnih in alternativnih metod (KAM), vendar je alergija tako zelo zahrbtna in široka, da je smiselno biti zelo previden pri zdravljenju.
Lahko se zgodi, da brez ključnih preiskav pride do napačne diagnoze, lahko se spregledajo nevarna stanja in celo ogrožajo življenja. V zadnjih obdobjih se mnogi poslužujejo tudi zdravljenja s specifično imunoterapijo.
Ker se bolnikov organizem nenehno spreminja, se priporoča, da je bolnik pod stalnim nadzorom in, da se na rednih kontrolah za zdravljenje alergije, odprto pogovarja s svojim alergologom. Vredno si je že doma postopoma zapisovati opažanja in zaznave, ki nas ovirajo v vsakodnevnem življenju. Zdravniku kar najbolj natančno opišimo svoje bolezenske simptome, razvoj bolezni, trenutno stanje. Na podlagi izčrpnega opisa težav, bo zdravnik lažje in hitreje postavil dodatna vprašanja. Končna diagnoza bo s pomočjo terapije in izbranih zdravil hitro olajšala alergijo. Še najbolj pa se splača izogibati alergenom, za katere preverjeno vemo, da nam škodijo in nam povzročajo težave.
Privoščimo vam čim več zdravja in čim manj nevšečnosti z alergijo!
Sezona cvetenja traja od januarja do oktobra:
januar – marec leska, jelša, gaber, breza
april – maj breza
maj – junij trave
avgust – oktober pleveli (pelin, ambrozija, trpotec, kopriva)
