Španci ga imenujejo »čarobni kamen«, Japonci »vulkansko srce«, Grki »kamen življenja«, a znanost pa zeolit.
Zeoliti so silikatni, naravni minerali ki nastanejo s hidrotermalnim preoblikovanjem vulkanskega stekla ( hlajenjem lave v morski vodi ). Imajo izredno bogato mineralno sestavo v kateri prevladujejo silikati in aluminij, veliko kalija, natrija, magnezija in železa.

Zeolit je odkril švedski znanstvenik Cronstedt leta 1756 in mu dal ime zeolit ( grško »zeolitos« pomeni kamen ki vre ).
Po nuklearni katastrofi v Černobilu so Rusi zemljišče dekontaminirali z zeolitom. Po havariji v nuklearni elektrarni Fukušima so Japonci vreče z zeolitom odlagali v morje, da bi mineral absorbiral radioaktivni cezij. Angleži so z zeolitom očistili Temzo, ki je bila ena od najbolj onesnaženih rek v Evropi.

Zeolit ima v svoji strukturi številne, razpredene tunele, kristalne mreže katere oblikujejo zeolit kot spužvo, ki vase vsrka radioaktivne materiale, težke kovine kot so živo srebro, svinec in številne strupe iz zemljišča in vode. Vsebuje tudi zeolitsko vodo katera lahko zapusti kristalno mrežo in pri tem mreža ostane nedotaknjena, nato ostanejo “medprostori”, ki so sposobni sprejeti druge elemente in materiale. V skupini zeolitov je približno 200 mineralov, med najbolj znanimi so: šabazit, hojlandit, desmin, natrolit, filipsit, apofilit, analcim, tomsonit, klinoptiloit.
Raziskave zeolita imajo dolgo tradicijo v Rusiji in Nemčiji.
Aktivni rudnik zeolita se nahaja v vasi Igroš ( Srbija ), v katerem se nahaja 500 – 800.000 ton.
Škodljivi učinki zeolita niso znani. Rok uporabe zeolita je neomejen, v kolikor se hrani v suhem prostoru. S strani FDA ( Federalna agencija za znanost in zdravila ), je dobil oznako GRAS – splošno priznano kot varno.
Zeolit se uporablja v proizvodnji organske prehrane, v gradbeništvu, medicini, farmaciji in proizvodnji tehničnih plinov. Uporablja se za detoksikacijo organizma po zastrupitvi z raznimi kovinami in pri prekomerni uporabi alkohola, nikotina in drugih opiatov.
Najpomembnejše lastnosti:
- detoksikativni učinek zeolita omogoča odstranjevanje težkih kovin, pesticidov in drugih toksinov iz organizma, kar se posebej odraža kot boljše funkcioniranje živčnega sistema, tudi pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo, avtizmom in demenco
- zavira virusne okužbe ( koksaki )
- je močen antioksidant
- ščiti organizem od staranja ( ima sposobnost glajenja kože, ker lahko veže nase vodo iz tkiva, gube se ravnajo od znotraj )
- ima hipoalergeni efekt
- dviga raven serotonina v možganih, kar pripomore boljšemu razpoloženju in zmanjšanju depresije
- zmanjšuje raven glukoze v krvi
Terapija z zeolitom lahko pomaga pri:
- visokem tlaku
- visokem holesterolu
- bolezni jeter, želodca in črevesja
- menopavze
- ginekoloških težavah
- kožnih bolezni ( psoriaza, seboreja, herpes )
- celitvi ran in opeklinah
- hujšanju
Zeolit lahko prepreči rast rakavih celic. Klinoptilolit, aktivna snov v zeolitu, je učinkovit adjuvans, snov ki se jemlje dodatno ob terapiji. Ta naravni mineral poveča sposobnost popravila DNA, ki je bila spremenjena zaradi bolezni in uravnava nivo anti – stres genov. Številne mednarodne študije potrjujejo da je izredno močen detoksikator, posebej v kombinaciji s snovmi iz zelenega čaja. Športno znanstvene raziskave so pokazale da uživanje zeolita lahko prepreči negativne pojave pri športni aktivnosti.
Zeolit je zaželjeno uporabljati z obilo vode, ker ima naravno težnjo po absorbiranju vode. Priporoča se uživanje dve uri po zaužitju zdravil. Aktiven je v organizmu 5 – 7 ur po zaužitju. Uporablja se tudi za odstranjevanje neprijetnih vonjav.
Zeolit ima zelo široko uporabo in je zaradi tega nedvomno mineral prihodnosti.













