Agatha Christie je ime, ki, poleg tega, da občasno zakrivi moja t. i. »Agica« obdobja in je okronano z nazivom »kraljica zločina«, podpisuje 70 detektivskih romanov, več kot 15 zbirk kratkih zgodb ter 19 gledaliških iger. Rekorde pa avtorica podira tudi v prodajanosti, saj so založniške hiše po vsem svetu do danes izdale in prodale že okoli dve milijardi izvodov njenih knjig. Po tej plati jo prekaša samo še Biblija.
Začelo se je leta 1890
Ko se je v Torquayu, v Devonu rodila Agatha Mary Clarissa Miller. Deklico Mary je k razvijanju pisateljskega potenciala spodbujala mama. Pri šestnajstih je Agatha Christie odšla v Pariz, kjer se je izpopolnjevala v pianističnih veščinah in petju.
Prvič se je poročila leta 1914, s polkovnikom Archibaldom Christiom. Rodila se jima je hči Rosalind Hicks. Zakon je trajal 14 let.
Nenavadno 11 – dnevno izginotje Agathe Christie
Biografijo Agathe Christie je decembra 1926 zaznamovala meglica misterioznosti, ko se je nekega zimskega dne zanjo izgubila vsaka sled. Po 11. dnevih vztrajnega iskanja so jo vendarle našli v nekem hotelu, vpisano pod imenom Theresa Neele. Kasneje se je izkazalo, da je, zaradi moževe nezvestobe in mamine smrti, doživela močan čustveni šok, ki ji je začasno povzročil tudi popolno izgubo spomina.
Ime, s katerim se je Agatha Christie prijavila v hotelu, je spominjalo na ime moževe ljubice, Nancy Neele.
Življenje z arheologom in vpliv na pisanje
V svojem drugem zakonu z arheologom sirom Maxom Mallowanom je Agatha Christie veliko potovala. V tem obdobju so nastajala dela, v katera je zvesto vpletala motiviko Bližnjega vzhoda. Med drugim je, v enem istambulskih hotelov, leta 1934 ustvarila tudi svoj kultni roman Umor na Orient Expressu.
Mož z najelegantnejšimi brki v Londonu – Hercule Poirot
Lik belgijskega genialnega detektiva, ki so se mu ob vznemirjenosti oči zmeraj zeleno zasvetile, je bil ustvarjen leta 1920, s prvim romanom Agathe Christie The Mysterious Affair at Styles (Skrivnostna zadeva v Stylesu). Majhnega, zavaljenega in zmeraj elegantno napravljenega možička, ki je vsako jutro zajtrkoval toast, narezan na pravilne, enako velike kvadratke ter dve jajci identičnih velikosti in oblik, je Agatha Chrsitie oživljala in njegove male sive celice zaposlovala skozi 33 romanov in 54 kratkih zgodb.
Agatha Christie kot odlična poznavalka strupa
Kot bolničarka in farmacevtka se je pisateljica izkazala med prvo svetovno vojno. Pri svojem delu je imela opravka z različnimi farmacevtskimi pripravki, med drugim tudi s strupi. Odlično poznavanje njihovega delovanja in učinkov je zaznamovalo njeno prepričljivo pisanje, ko je bil v njenih romanih, kot morilsko orožje, uporabljen strup.
Umore, ki so bili pogosto tudi posledica zastrupitev, je poleg legendarnega Hercula Poirota genialno reševala tudi miss Marple. Lik na videz nedolžne in neškodljive starejše dame je Agatha Christie zasnovala v romanu The Murder at the Vicarage (Umor v župnišču) leta 1930.
Detektivski poti Poirota in miss Marple je Agatha Christie zaključila v romanih, ki ju je napisala med drugo svetovno vojno. Oba so izdali šele po njeni smrti. Varno shranjena v sefu sta do izida čakala kar trideset let.
Zgolj avtorica »dovršenih križank«?
Agatha Christie je ustvarjalka, ki je v minulem, turbolentnem stoletju, kot ugotavlja britanski publicist Johann Eduard Hari v svojem članku Agatha Christie – radikal conservative thinker, s svojim pisanjem med milijone bralcev vnesla prepotrebno sprostitev in zabavo. Literarnemu ustvarjanju »kraljice zločina« resni britanski literarni krogi nikoli niso bili naklonjeni. Njeno pisanje se jim je zdelo ceneno in trivialno. Primerjali so ga z »dovršeno zastavljeno križanko«, ki nima nič skupnega s pravo literaturo.
Kljub vsem polemikam in govoricam okoli literarne vrednosti njenega pisanja, pa so Britanci zelo ponosni na svojo karizmatično rojakinjo. Leta 2012 so v središču Londona v čast Agathi Christie in njenemu dramskemu ustvarjanju postavili 2,5 m visok bronasti kip, ki ga je oblikoval Twiston – Davies.
Komplimente ustvarjanju Agathe Christie namenila Barthes in Eco
Popolnoma drugačnega mnenja o pisateljevanju skrivnostne Agathe Christie pa sta bila mojstra peres, postmodernistična umetnika Roland Barthes in Umberto Eco. Pisanje kultne Angležinje sta označila kot izjemno in briljantno. Genialnosti ustvarjanju Agathe Christie, kot ugotavlja Johann Hari, pritrjujejo tudi Raymond Chandler, Billy Wilder in Michel Houllebecq.
Moja t. i. “Agica” obdobja
Tudi sama neizmerno uživam ob branju mojstrovin izpod peresa Agathe Christie. Vsake toliko časa padem v obdobje, ko mi “sedejo” samo njeni zločini, ko me pritegne samo njeno dovršeno pisanje. V t. i. “Agica” obdobjih uživam v izjemni dramaturgiji njenih zgodb, v pronicljivi in natančni pisavi ter ginalno speljanih naratorskih vijugah! Vedno znova se zabavam ob opazovanju posameznikov v knjižnici, ki zgodbe, s podpisom Agathe Christie, položijo na dno kupa preostalih, literarno bolj “kaloričnih” knjig. Kot tihi greh se knjige misteriozne Angležinje lomijo tam spodaj, pod težo resnega branja in takoj, ko jih čitalec knjižničarke obdela, prve zletijo na dno gosto tkanih torb.
Kakor koli, Agatha je bila umetnica – ne nazadnje je umetnost postati najbolj brana pisateljica na svetu. Za tak status so nujno potrebni pisateljski genij, markantnost, karizma …
Mislim, da me bo kmalu spet zagrabila “Agica”… Pa vas?
Še nekaj “iskric” o Agathi Christie
- Zgodba (oz. njen osrednji zaplet) se je v avtoričini glavi “medila” tudi do 9 mesecev. Sam njen zapis pa ji ni nikoli vzel več kot 3 mesece.
- Pod imenom Mary Westmacott je ustvarila nekaj ljubezenskih romanov.
- Agatha Christie je prva dramatičarka, ki je doživela istočasno izvedbo več svojih dram na West Endu.
- Njena Mišelovka je v gledališki zgodovini doživela največ uprizoritev.
- Največkrat in najraje je prilsuhnila glasbenim mojstrovinam Johanna Sebastiana Bacha.
- Njena dela so prevedena v 103 tuje jezike.
- Leta 1971 je prejela britanski Red, Dame Commander.
- Umrla je, ko je bila stara 85 let.
