Alergijske bolezni kože pri odraslih -1. del

Alergijske bolezni kože so danes izredno pogoste. zanje je značilen močan srbež, ki moti dnevne dejavnosti obolelih in jih ponoči lahko tudi budi iz spanja. Poleg tega so spremembe na koži vidne, kar bolnike še bolj obremenjuje. Alergijske kožne bolezni z izjemo ene od posebnih koprivnic ne ogrožajo življenja.

Povzročitelji alergijskih bolezni so alergeni, ki pridejo v telo preko dihal in prebavil ali pa je koža v neposrednem stiku z njimi. Na nastanek bolezni vplivajo podedovana nagnjenost k alergijam, izpostavljenost alergenom, trajanje izpostavljenosti in tudi vpliv škodljivih snovi iz okolja. Pomembno je tudi to, kako se spopadamo z vsakodnevnimi težavami in stresom v vsakdanjem življenju.

Alergijske bolezni pri odraslih

Koprivnica ali urtikarija

Urtikarija je ena od najpogostejših kožnih bolezni. Ime je dobila po rastlini koprivi, ki ob stiku s kožo povzroči nastanek sprememb, ki jim pravimo urtike. Tudi za to bolezen je značilna urtika, ki je privzdignjena nad kožo, lahko je bledo porcelanaste do temno rožnate barve, nastane v nekaj minutah, izzveni v nekaj urah in se nato pojavi na drugem mestu. Zanimivo je, da se bolniki ne praskajo, temveč se drgnejo. Včasih jo spremljajo otekline tistih delov telesa, kjer je koža le rahlo pritrjena na podlago (veki, ustnici, veliki sklepi, spolovilo).

Kadar urtike minejo v manj kot šestih tednih, govorimo o akutni obliki, kadar pa trajajo dlje, govorimo o kronični obliki urtikarije. Kadar urtikarijo spremljajo otekline mehkih delov, imenujemo to Quinckejev edem.

Quinckejev edem (Oedema Quincke)

Je stanje, ko urtikarijo spremljajo otekline tistih delov telesa, kjer je koža le z rahlim tkivom pritrjena ob podlago, kot npr. ustnici, veki, sklepi, spolovilo. Otečejo lahko tudi sluznice v grlu ali dihalih, kar povzroči oteženo dihanje in občutek dušenja. Bolniki so življenjsko ogroženi in potrebujejo takojšnjo pomoč zdravnika. Ta alergijska reakcija se najpogosteje pojavi po piku ose ali čebele.

Vzroki za nastanek urtikarije

Alergeni – snovi, ki pridejo v telo s hrano, zdravili ali piki insektov, so vzrok za nastanek urtikarije. Ko pridejo v telo preobčutljivega človeka, že čakajo nanj posebna protitelesa, imenujemo jih IgE protitelesa, ki sprožijo alergijsko reakcijo.

Pogost povzročitelj urtikarij so živila in različni dodatki – aditivi, ki so dodani hrani. Najpogostejši alergeni v hrani so živalske beljakovine (ribe, raki, školjke, meso, siri, jajca), sadje (jagode, citrusi, kivi, orehi, lešniki, kikiriki), zelenjava (paradižnik, stročnice, paprika, zelje), žitarice, pijače, začimbe, konzervansi in tudi vitamini. Urtikarijo lahko povzročajo tudi nekatera zdravila (antibiotiki, analgetiki, hormoni), piki žuželk (čebele, ose, čmrlji, sršeni) ter okužbe (virusi, bakterije, paraziti, glive).

Poleg alergenov poznamo tudi urtikarije, ki jih povzročajo fizikalni dejavniki, npr. temperaturne spremembe, mehanski pritiski na kožo ali sončni žarki. Imenujemo jih fizikalne urtikarije.

Posebna oblika fizikalne urtikarije je urtikarija ali alergija na mraz. Bolniki imajo lahko težave že ob nekoliko znižani zunanji temperaturi zraka in ni nujno, da težave povzročajo le nizke temperature. Koža tistih delov telesa, ki so izpostavljeni mrazu, postane rdeča in oteče. To so ponavadi uhlji, nos in roke. Težave so za prizadete precej neprijetne, še posebno kadar so izpostavljeni mrazu na delovnem mestu.

Druga najpogostejša je holinergična urtikarija. Nastane takrat, ko se telo pregreje in oznoji, se pravi ob fizičnem naporu ali psihičnem stresu. V nekaj minutah se pojavijo zelo drobne urtike, ki srbijo in hitro tudi izginejo. Pri nekaterih se pojavijo takoj po tuširanju.

Redkejša oblika je urtikarija na pritisk. Pojavi se na tistih delih telesa, ki so izpostavljeni zunanjim pritiskom, npr. stopala po dolgotrajni hoji, dlani po ploskanju, rame po nošnji težjih bremen in podobno.

Urtikarijo, ki jo sprožijo sončni žarki, imenujemo solarna urtikarija. Pojavi se na delih kože, ki je izpostavljena sončnim žarkom, zato se jim mora bolnik popolnoma izogibati. Vzrok nastanka fizikalnih urtikarij ni znan.

Preiskave

Potreben je natančen pregled in pogovor pri zdravniku. Odvajalo in dieta sta del terapije. Potrebne so tudi dodatne preiskave, npr. laboratorijske preiskave krvi in urina, pregled na žariščna vnetja (bris nosu in žrela, slikanje zobovja, ginekološki pregled pri ženskah), vbodni in fizikalni testi. Za dokazovanje fizikalnih urtikarij uporabljajo fizikalne teste, ki so sicer zelo enostavni, pa vendar pomembni za bolnika. Izpostavijo ga tistim zunanjim fizikalnim dejavnikom, za katere domnevajo, da mu povzročajo težave. Hujše oblike urtikarij preiskujejo in zdravijo v bolnišnici. Kljub vsem navedenim preiskavam pa vzrok kroničnih urtikarij pogosto ostaja neznan.

Zdravljenje

Zdravljenje urtikarije je odvisno od prizadetosti organizma. Blažje oblike zdravijo ambulantno z zdravili, ki jih imenujemo antihistaminiki. Predpisujejo jih tudi pri drugih oblikah alergij. To so zdravila, ki zaustavljajo delovanje histamina, snovi, ki se sprošča v telesu ter povzroča simptome in znake urtikarije. Zdravnik specialist lahko predpiše tudi druga zdravila za nujno stanje pri Quinckejevem edemu. Pri fizikalni urtikariji dermatolog lahko predpiše zdravilo Atarax, ki v precejšnji meri olajša težave.