Atopijski dermatitis
Atopijski dermatitis ali atopični ekcem je kronično vnetje kože, ki se pojavlja pri ljudjeh, ki so dedno nagnjeni k alergijam. Pogosto se v takih družinah pojavljajo tudi astma, bronhitis ali seneni nahod. Bolezen zato ni nalezljiva.
Velikokrat se začenja v otroški dobi v starosti okoli dveh mesecev. Z leti so ponavadi težave manjše, vendar imajo nekateri odrasli to bolezen celo življenje. Po današnjih raziskavah naj bi imelo atopični dermatitis okoli 2 do 5 odstotkov odraslih.
Razvoj bolezni
Pri tej bolezni so prizadeti mehki deli telesa v pregibih velikih sklepov (komolčne in kolenske kotanje, zapestja, gležnji, pogosto zatilje). Na teh mestih vidimo v začetnem stadiju bolezni neostro omejeno rdečino.
V nadaljnji fazi se pojavijo za lečo velike bunkice, koža postane izredno suha in deloma zadebeljena s sledovi praskanja. Vnetje pa lahko prizadene celotno kožo, tudi obraz. Koža je topla, sivkasto rdeča, s poudajeno kožno risbo in luščenjem. Zaradi praskanja je ranjena, zadebeljena in poka. Koža, ki predstavlja prvo obrambo pred različnimi mikroorganizmi, je tako poškodovana in predstavlja odprta vrata za različne okužbe (infekcije).
Bolniki z atopijskim dermatitisom so nagnjeni k virusnim infekcijam. Razširjeno obliko infekcije z virusom Herpes simplex imenujemo pri atopijskem dermatitisu Eczema herpeticatum in je v zadnjih letih v porastu. Prav tako so pogostejše bakterijske infekcije (npr. impetigo, folliculitis). Razlog temu je, da je koža pri 90 odstotkih teh bolnikov okužena z bakterijo Staphilococus aureus, povzročiteljem teh infekcij. Možne pa so tudi okužbe z glivicami in kvasovkami.
V kroničnem stanju je koža suha, zaradi stalnega praskanja zadebeljena, podobna usnju. Pogoste so tudi motnje v delovanju žlez znojnic. Ker zamašijo njihova izvodila, pride do zastoja znoja v njih, kar samo še poveča srbež.
Značilnosti atopijskega dermatitisa:
- močan srbež
- ponavljajoči se izpuščaji s suhimi leščečimi spremembami
- spremembe na hrbtišču rok, vratu, komolčnih in kolenskih kotanjah ter okoli gležnjev
- dedna obremenjenost z alergijami (astma, bronhitis, seneni nahod)
- zgodnji začetek (pogosto se pojavi že v dojenčkovem obdobju)
- zadebeljena koža, podobna usnju
Čeprav to ni bolezen, ki bi bolnika življenjsko ogrožala, pa lahko zelo oteži njegovo življenje. Zaradi močnega srbenja bolniki slabše spijo, zato prihaja do izostankov od dela. Poslabšajo se medsebojni odnosi v družinah. Zelo pomembno je razumevanje partnerja.
Vzroki
Ta bolezen se pojavlja v kombinaciji z drugimi alergijskimi boleznimi. V telesu namreč nastajajo posebna proti telesa, ki jih imenujemo IgE in so usmerjena proti različnim alergenom iz okolja. Najpogostejši alergeni, ki prihajajo v telo prek dihal, so pršica v hišnem prahu, živalski prhljaj, pelodi trav in žit, pelodi zgodaj in pozno cvetočih dreves, pelodi rož in plevelov, plesni. To pomeni, da se atopijski dermatitis lahko sezonsko izboljšuje ali poslabšuje glede na količino alergenov.
Preiskave
Potreben je pregled pri dermatologu, ki bo glede na kožne spremembe ter na osebno in družinsko obremenjenost z alergijami postavil to diagnozo. Pri tem so mu v pomoč posebni vbodni testi, s katerimi poskuša dokazati preobčutljivost na različne alergene, ki pridejo v telo preko dihal ali prebavil.
V krvi lahko dokažejo povišane vrednosti IgE v celoti ali pa za posamezne alergene. Včasih pa ne morejo niti z vbodnimi testi niti z vrednostmi IgE dokazati atopijskega dermatitisa, čeprav so kožne spremembe popolnoma značilne. domnevamo, da naj bi imela pri takih bolnikih pomembno vlogo bakterija (Staphyloccocus aureus), ki se naseli na koži in v grlu ter deluje kot alergen.
Zdravljenje
V zdravljenju te bolezni so pomembni splošni in posebni ukrepi. Med splošne ukrepe štejemo nadzor nad dražljivci kože, kot so obleka, pralni praški in mehčalci za perilo, in nadzor nad športi, kjer se močno znojimo. Pomemben je tudi nadzor nad bivalnim okoljem, v katerem skušamo zmanjšati prisotnost pršic in lusk. Pomembno je spremljanje stanja kože in takojšnje zdravljenje okužb na koži, ki jih povzročijo bakterije, virusi ali glivice. Pomembno je tudi nadziranje stresa, saj potlačena jeza, frustracije in sovražnost poslabšajo srbež in s tem vnetje kože.
V posebnih ukrepih pripada najpomembnejše mesto sredstvom, ki kožo vlažijo. Na ta način namreč preprečujemo njeno sušenje in zmanjšujemo srbež. V primeru poslabšanja se uporabljajo lokalna kortikosteroidna mazila. To so zdravila, ki zmanjšujejo vnetje kože in tudi srbenje. Zavedati pa se moramo, da njihova dolgotrajna uporaba s časom okvarja kožo. Pride do tanjšanja kože, gubanja, rdečice in trajne razširitve drobnega žilja.
Zdravnik vam bo v primeru dodatnih okužb kože predpisal tudi ustrezna dodatna zdravila (antibiotik). Zdravila antihistaminiki zmanjšajo sproščanje histamina iz celic in s tem srbenje. Antihistaminiki prve generacije povzročajo zaspanost, med tem ko tega stranskega učinka druga generacija nima.
