Kontaktni alergijski dermatitis ali kontaktni ekcem je vnetje kože, ki se pojavi na mestu stika kože z alergenom ali dražečimi snovmi iz okolja. Prizadeti deli kože so rdeči, otekli, prekriti z bunkicami, drobnimi mehurčki, krastami in luskami. Bolna koža je neostro omejena od zdrave, največkrat prizadeti deli telesa pa so koža rok, obraza in podlahti.
Ločiti moramo med detritivnim (luščečim) in alergijskim dermatitisom. Detritivni dermatitis se razvije ob stiku z neškodljivimi snovmi, ki pa sčasoma poškodujejo površino kože. Te snovi so npr. čistila, mila, apno, cementna voda.
Vzroki
Alergijski kontaktni dermatitis se pojavi pri posameznikih, ki so preobčutljivi na določeno snov (senzibilizirani). Stik s kemično snovjo – alergenom povzroči, da se pojavi alergična reakcija v 24 do 48 urah po stiku. Do reakcije pride hitreje, če je koža že pred tem vneta ali poškodovana, če so stiki s temi snovmi pogosti ali če je koncentracija teh snovi velika.
Sposobnost teh snovi, da povzročijo ekcem, je različna. Nekatere med njimi so močno ekcematogene, vendar se redko pojavljajo v vsakdanjem življenju. Druga skupina pa ima to sposobnost manjšo, vendar pa prihajamo pogosteje z njimi v stik. Za sprožitev ekcemske reakcije pri že preobčutljivem posamezniku zadostujejo včasih zgolj sledovi snovi, ki so primešane nekaterim materialom.
Najpogostejši alergeni v okolju, ki povzročajo to vrsto dermatitisa, so nikelj, lateks, aromatični amini PPD, formol in krom.
Nikelj
Najpogostejši kontaktni alergen v našem okolju je nikelj. Okoli 10 odstotkov populacije naj bi bilo preobčutljivih nanj. nahaja se v cenenem nakitu, kovinskih pasovih za ure, sponkah za pasove, kovinskih gumbih. Nikelj je tudi v kozmetičnih preparatih, npr. senčilih za veke, maskari in svinčnikih za oči.
Poleg tega, da lahko povzroči kontaktno ekcemsko reakcijo, pa se pojavijo težave – poslabšanje kožne bolezni, ekcem ali druge alergijske reakcije, kadar ga v večji meri zaužijemo s hrano. Živila, ki vsebujejo nikelj, so npr. drobovina, morski sadeži, ribje konzerve, sojino mleko in soja, špinača, grah, fižol, večje količine predvsem surove čebule, ovseni kosmiči in oves, ajda, proso, otrobi, polnozrnata živila, črn kruh. Med sadjem so to jabolka, pomaranče, fige, maline, ananas, konzervirano sadje in suhe slive. Pijače, ki vsebujejo nikelj so pivo, rdeče vino, kakav, čokolada. Nikelj vsebujejo tudi orehi, lešniki in mandeljni. Ta živila tudi prepovedujejo pri dokazani alergiji na nikelj.
Lateks
Snov, ki je izredno razširjena v našem okolju, je lateks. Proizvaja ga posebno drevo (Hevea brasiliensis). Vsebuje okoli 6 proteinov, ki lahko povzročajo alergije. Zaradi narave dela je v zadnjem desetletju posebej ogroženo medicinsko osebje, tako da naj bi bilo alergičnih nanj okoli 7 do 10 odstotkov ljudi.
Lateks srečamo v pisarniškem materialu, športnih pripomočkih, v otroških igračah, oblekah, tekstilu, medicinskem materialu (kirurške rokavice, maske, selotejpi, katetri, brizgalke…) in kontracepcijskih sredstvih (preservativi, diafragme). Drobni delci lateksa se lahko pritrdijo tudi na prah ali smukec in pri alergičnih ljudeh povzročajo sistemske reakcije, ko vstopijo v telo preko dihal.
Ljudje z alergijo na lateks so istočasno alergični (imajo navzkrižno alergijo) na banano, avokado, kivi, krompir, kostanj in paradižnik.
Aromatični amini PPD, formol in krom
Snovi, ki jih srečamo v barvilih za lase, tekstil in krzno so aromatični amini PPD. Pogosto postanejo nanj preobčutljivi frizerji.
Formol se nahaja v številnih snoveh. Najdemo ga v predelavi tekstila, krzna in proizvodih za kemično čiščenje tekstila. Nahaja se tudi v kozmetiki, na primer v šamponih, milih, deodorantih, maskarah. Prisoten je v barvah, detergentih, razkužilih, papirju in proizvodih za fotokopiranje, insekticidih ter drugih kemičnih sredstvih v kmetijstvu.
Krom je kovina, ki povzroča kontaktni alergijski dermatitis na rokah in v okolici nohtov pri delavcih v gradbeništvu, cementni industriji in predelavi usnja.
Kontaktni alergijski dermatitis v poklicu
V našem okolju obstaja prek 3000 kemičnih snovi, ki lahko povzročajo kontaktni alergijski dermatitis. Ta je velikokrat poklicna kožna bolezen, saj ocenjujejo, da kar 2 do 6 odstotkov zaposlenih v razvitih državah trpi zanjo. Pojavlja se pri ljudeh, ki so poklicno izpostavljeni različnim snovem, s katerimi prihajajo vsakodnevno v stik. Najpogosteje se pojavlja pri zaposlenih v kovinski in kovinsko-predelovalni industriji, v gradbeništvu, usnjarski industriji, v kemični in farmacevtski industriji, v proizvodnji in predelavi gume, pri frizerjih, zobotehnikih, fotografih, čistilkah…
Pri dokazanem poklicnem alergijskem kontaktnem ekcemu je nujno potrebna zamenjava delovnega mesta, kjer zaposleni ne bo prihajal več v stik s snovjo, za katero je preobčutljiv. Pri alergikih je zato potrebno svetovanje pred poklicno usmeritvijo. Na delovnem mestu je treba zaposlene, ki prihajajo v stik s takimi snovmi zaščititi. Splošna zaščita naj prepreči stik kože s škodljivo ali potencialno škodljivo snovjo, osebna zaščita pa pomeni posebno delovno obleko, zaščitne rokavice, ščitnike, maske.
Preiskave
Za potrditev diagnoze je poleg pogovora z bolnikom in telesnega pregleda pomembna še preiskava – krpični test (epikutano testiranje). S tem testom skušajo na majhnem delu kože namensko izzvati vnetje, značilno za kontaktni dematitis. Krpice, namočene ali prepojene z razredčenim alergenom, prilepijo na zdravo kožo bolnikovega hrbta, kjer ostanejo naslednjih 48 ur. Bolnik se v tem času izogiba vseh aktivnosti, ki povzročajo potenje. S tem namreč zmanjša možnost, da se testne krpice odlepijo s kože. Po 48 urah krpice odstranijo in prvič pogledajo kožo. Sledi ponoven pregled po 72 urah zaradi možnih kasnih reakcij.
Zdravljenje
Najpomembnejše je izogibanje snovi, na katero je bolnik alergičen. Poleg tega lahko bolniku predpišejo kortikosteroide v obliki krem in antihistaminike. Pri lažjih oblikah se lahko zdravnik odloči za blage oblike kortikosteroidnih krem na podlagi hidrokortizona. Te so primerne za obraz. Za druge lokacije in težje oblike se lahko uporabi močnejše pripravke. Občasno se lahko zdravnik odloči za uporabo tesnega (okluzijskega) zavoja. S tem namreč prepreči izparevanje zdravila.
Za konec
Alergijske bolezni kože so zelo pogoste, velikokrat kronične in tako pomembno vplivajo na kvaliteto življenja. Pomembno je, da bolniki upoštevajo navodila zdravnika glede nege kože in se izogibajo alergenom, ki dokazano poslabšajo njihovo bolezen. Kljub upoštevanju teh navodil pa bo včasih prišlo do novega zagona kožnih sprememb. Takrat se o zdravljenju posvetujte z vašim zdravnikom!
