Najpogostejša oblika demence, ki prizadene številne ljudi povsod po svetu, je Alzheimerjeva bolezen. To oje nevrodegenerativna bolezen, ki se začne z blagimi simptomi, hitro pa začne vplivati na spomin, mišljenje, vedenje in sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Leta 1906 je Alois Alzheimer prvič opisal in opredelil to bolezen, zato je poimenovana po njem. Čeprav bolezen vedno bolj razumemo in je vedno bolj raziskovana, še vedno ni jasno, kateri so glavni vzroki za nastanek. Vseeno pa je povezava z nekaterimi dejavniki tveganja, ki povečujejo možnost za nastanek.
Vzroki in dejavniki tveganja
Alzheimerjeva bolezen nastane, ker se v možganskih predelih, ki s odgovorni za spomin in kognitivne funkcije, začnejo nevroni izgubljati. To se zgodi predvsem zato, ker se v možganih začneta nabirati dve nenormalni beljakovini. Amiloidni plaki se ustvarijo med nevroni in povzročijo prekinitev komunikacije med njimi. Tau proteini pa se kopičijo znotraj nevronov, zato začnejo ti propadati.
K razvoju bolezni pa prispevajo tudi naslednji dejavniki:
- Starost je en najpomembnejših dejavnikov tveganja, saj je večina primerov Alzheimerjeve bolezni opaženih pri starejših od 65 let. Po tej starosti, je tveganje za bolezen vsakih pet let podvojena.
- Genetika igra pri nastanku pomembno vlogo. Kadar je v družini Alzheimerjeva bolezen pogosta, je tveganje za nastanek večji. V zelo redkih primerih, se lahko dedna oblika bolezni razvije tudi prej, v starosti med 30. in 60. letom. Za to so krive mutacije v določenih genih, ki so odgovorni za nastanek bolezni.
- Življenjski slog prav tako vpliva na nastanek bolezni. Slaba prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti, kajenje in uživanje alkohola, lahko povečajo tveganje. Alzheimerjeva bolezen se lahko pojavi tudi zaradi kroničnih bolezni, kot je sladkorna bolezen, visok krvni tlak in povišan holesterol.
- Izobrazba in kognitivna dejavnost – študije so pokazale, da višja izobrazba in večja vključenost v kognitivno zahtevne aktivnosti znižata tveganje za Alzheimerjevo bolezen. Intelektualno bolj aktivni možgani tvorijo nekakšno kognitivno rezervo, ki odloži simptome bolezni.
Simptomi Alzheimerjeve bolezni
Kot smo že omenili, se simptomi bolezni razvijajo počasi, a se vztrajno slabšajo. V začetku razvoja bolezni se najprej pojavijo težave s kratkoročnim spominom, na primer pozabljanje nedavnih dogodkov ali informacij. Ko bolezen napreduje se pojavijo tudi:
- Težave s pomnjenjem imen in besed, saj se oboleli težko spomnijo imen ljudi, predmetov ali krajev. To oteži komunikacijo.
- Zmedenost glede časa in kraja, kar pomeni, da se lahko bolniki izgubijo in ne vedo, kako so se znašli na določenem mestu.
- Težave pri načrtovanju in reševanju problemov, kot je reševanje težjih nalog. Bolniki težje sledijo navodilom.
- Spremembe v osebnosti so zelo pogoste. Oboleli za Alzheimerjevo bolezen so bolj razdražljivi, zaskrbljeni in sumničavi. Pojavijo se lahko depresija, apatija in socialni umik.
- Težave pri izvajanju vsakodnevnih nalog, kot je oblačenje, umivanje, hranjenje in podobno.

Obvladovanje bolezni
Zdravila, ki bi pozdravila Alzheimerjevo bolezen, žal še ni. Vseeno pa že obstaja nekaj načinov, kako ublažiti simptome in kako izboljšati kvaliteto življenja obolelih in njihovih skrbnikov.
Obstajajo zdravila, ki lahko začasno izboljšajo nekatere kognitivne funkcije in upočasnijo napredovanje bolezni. Z zdravili se poveča količina nevrotrasmiterjev v možganih, kar poveča prenos signalov med nevroni.
Nega in podpora sta velikega pomena. Skrbniki bolnika naj se ves čas izobražujejo o bolezni in se naučijo, kako obvladovati izzive povezane z njo.
Spodbujanje možganske aktivnosti vodi k ohranjanju kognitivnih sposobnosti. Oboleli naj rešujejo križanke, berejo in igrajo družabne igre. Alzheimerjeva bolezen se pozitivno odziva tudi na Transkranialno pulzno stimulacijo, ki temelji na akustičnih impulzih, ki stimulirajo predel možganov, ki s pri bolezni prizadeti.
Fizična aktivnost in prehrana ne bosta pozdravila bolezni, a jo lahko upočasnita. Alzheimerjeva bolezen bo počasneje napredovala, če bo bolnik v rednem gibanju in bo užival zdravo hrano. To bo vodilo tudi v splošno boljše zdravje in počutje.
Zaključek
Alzheimerjeva bolezen je ena najbolj zahtevnih zdravstvenih težav našega časa. Čeprav ni zdravila, ki bi jo lahko preprečilo ali pozdravilo, lahko zgodnje prepoznavanje simptomov in prilagoditve življenjskega sloga pomagajo upočasniti njen napredek. Pomembno je, da družba še naprej podpira raziskave in zagotavlja ustrezno oskrbo ter podporo tistim, ki živijo z boleznijo in njihovim skrbnikom. Z izobraževanjem, podporo in osveščanjem lahko izboljšamo življenje milijonov ljudi, ki so prizadeti zaradi te bolezni.