Alzheimerjeva bolezen

Čeprav je minilo že 100 let, odkar je nemški nevrolog in psihiater dr. Alois Alzheimer opisal bolezen, ki je poimenovana po njemu – Alzheimerjevo demenco, le ta še vedno predstavlja uganko sodobne medicine. Za Alzheimerjevo demenco in tudi za ostalimi oblikami demence je danes na svetu (po zadnjih raziskavah, ki jih je opravilo mednarodno združenje  za Alzheimerjevo bolezen, v nadaljevanju AB) prizadetih 44 milijonov ljudi na svetu. Zaskrbljujoče je pa tudi dejstvo, da se to število zelo hitro povečuje. Predvidevajo tudi, da bo to število do leta 2050 potrojeno. Podatki, ki jih je objavil ugleden medicinski časopis »Lancet« leta 2005, govorijo o tem, da naj bi v bodočnosti izbruhnila epidemija bolezni kot posledica daljšega življenja, saj je AB bolezen starejše populacije. Danes, ko imamo razvite različne diagnostične možnosti, lažje prepoznavamo in obvladujemo AB ter ostale oblike demence. Kot zanimivost naj omenim, da se pri enojajčnih dvojčkih v polovici primerov, bolezen razvije le pri enem.

alzheimerjeva bolezen demenca trpljenje

Kaj je Alzheimerjeva bolezen?

AB je v prvi vrsti obolenje možganov, katero v napredujoči fazi vodi do demence. Le ta povzroči izgubo spomina, spremembo mišljenja, spremembo v obnašanju in osebnosti človeka. V 60% je vzrok za demenco AB, sledijo ji vaskularna demenca, bolezen Lewyjevih telesc, frontotemporalna demenca in še drugi vzroki, ki so pa redkejši. AB se lahko pojavi tudi pri mlajših ljudeh, kljub temu, da je to bolezen starejše populacije. Najpogosteje se pojavlja po 65 letu starosti in sicer  najdemo v tej skupini obolelih kar 95% ljudi, nekoliko pogosteje jo zasledimo pri ženskah. Samega vzroka za nastanek Alzheimerjeve bolezni ne poznamo, študije pa kažejo, da sta vzrok za povečano tveganje dednost in seveda starost. Študije, ki so bile opravljene na področju molekularne genetike govorijo o tem, da obstajajo dedne oblike AB. Pri teh oblikah AB pa lahko zbolijo tudi mlajši ljudje.

  Kako prepoznati Alzheimerjevo bolezen?

Prvi, ki lahko opazijo spremembe v obnašanju, so seveda svojci. Diagnoze se pa žal ne da postaviti samo z enim pregledom ali testom. Simptomi, po katerih lahko prepoznamo spremembe, so sledeči:

  • pojavijo se različne težave pri načrtovanju in reševanju določenih problemov in nastalih situacij, bolniku primanjkuje koncentracije, potrebujejo več časa za aktivnosti kot prej.
  • pojavi se pozabljivost, sploh pozabljanje svežih dogodkov, pojavi se spraševanje po istih dogodkih.
  • družinske in službene obveznosti ter aktivnosti postanejo problem, bolniki iščejo prej dobro poznane kraje, ne znajo več ravnati z aparati.
  • pojavi se zmedenost in neorientiranost v času in prostoru( bolnik se ne spomni datuma, dneva, meseca..)
  • ne najdejo več besed pri komuniciranju, pojavi se opisovanje predmetov
  • tudi  barve, daljava, in branje začne predstavljati problem, zgodi se lahko, da ne prepoznajo svoje podobe v ogledalu.
  • ne najdejo več predmetov in stvari, saj se ne spomnijo kje so jih odložili. Krivijo druge, da so jih ukradli.
  • ne presojajo več realno
  • preneha se zanimanje za službo in za hobije, ne komunicirajo več ne s svojci in prijatelji.
  • očitne so spremembe v razpoloženju in v osebnosti. Funkcionirajo le še v poznanem okolju in pri rutinskih opravilih.

Te težave se stopnjujejo z napredovanjem bolezni. Če opazimo te simptome, oziroma vsaj enega od njih, se moramo posvetovati z zdravnikom. Le ta nas bo napotil na vse potrebne preiskave in specialistične preglede. Ti so pomembni predvsem zato, da se izključijo druga obolenja kot so Parkinson, možganska kap, možganski tumorji ali hidrocefalus(vodenoglavost). Nujni so tudi psihološki testi in testi mentalnega stanja. Najenostavnejši med njimi je Mini-cog test. Alzheimerjeva bolezen napreduje počasi in sicer v treh stopnjah. Bolezen je lahko prisotna že 10 let pred nastopom prvih znakov in simptomov bolezni.

Zdravljenje bolezni

Zelo pomembna je zgodnja diagnoza, saj obstajajo zdravila, ki upočasnijo potek te bolezni, ki je neozdravljiva in je lahko zelo progresivna in napredujoča. Seveda zdravila niso učinkovita pri vseh enako. Ker so pri tej bolezni zelo pogosti simptomi kot so agresija, strah, vznemirjenost, je zelo pomembno zdravljenje le teh, tako za bolnike kot za njihove negovalce. Ker so ponavadi oboleli v domači oskrbi, se moramo zavedati, da je najbolje, da sprejmemo bolnikov izkrivljen pogled na vsakdanje življenje. Poskrbeti moramo za bolnikovo dobro počutje, sprehajajmo se z njim, pogovarjajmo se, poskusimo obujati spomine, saj tem bolnikom zelo peša kratkotrajni spomin. Če se odločimo za alternativne oblike zdravljenja, se najprej o tem posvetujmo z zdravnikom.

Poskrbimo, da bo tak bolnik užival zdravo prehrano, da bo zaužil dovolj mineralov in vitaminov, da bo telesno dovolj dejaven in, da bo užival dovolj tekočine. Skrb za takega bolnika je izredno zahtevna in težka, zato morajo biti svojci dovolj informirani o tej bolezni, saj želja po pomoči in ljubezen do bližnjega ne bosta dovolj. Bolnika moramo vsakodnevno spodbujati in mu pomagati premagovati izzive in mu dajati občutek varnosti. AB je resnično velik izziv tako za svojce kot za obolelega, čeprav se slednji v napredujoči fazi bolezni ne zaveda okolice.

 

 

Komentiraj prispevek

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

*